"Mislim, da bosta danes posebej izpostavljeni dve točki. Prva je, kako dokončno stabilizirati območje, druga pa, kako okrepiti gospodarsko sodelovanje," je pred začetkom konference v Berlinu dejala predsednica slovenske vlade v odhodu. Za reševanje težav glede politične stabilizacije bi si po njenem mnenju na neki način lahko vzeli za vzor dialog med Beogradom in Prištino, kjer so s pomočjo najvišjih predstavnikov Evropske unije poiskali konkretne in dobre rešitve.

Glede gospodarskega sodelovanja namerava Bratuškova izpostaviti tri stvari. Prva je železniška povezava med Münchnom in Carigradom, ki poteka tudi prek Ljubljane. Poleg tega se bo zavzela, da se da mladim z območja priložnost, ob tem pa se pogleda, kje lahko v okviru obstoječih programov EU-ja zagotovimo največ sredstev zanje. Tretja zadeva je okrepitev sodelovanja na področju energetike in vključitev Zahodnega Balkana v energetske načrte Unije.

"Menim, da je čas, da čim prej in čim bolj temeljito začnemo konkretno reševati te težave. Dlje ko bomo čakali, težje bodo te težave rešljive," je opozorila Bratuškova in izrazila prepričanje, da lahko Slovenija, ki zgodovinsko pozna razmere na območju, pripomore k reševanju težav na Zahodnem Balkanu.

Prihodnost je v EU-ju
Nemški minister za gospodarstvo Sigmar Gabriel je dejal, da je prihodnost držav Zahodnega Balkana v Evropski uniji. Izpostavil je, da se je blagovna menjava Slovenije in Hrvaške z Nemčijo izboljšala, odkar sta članici EU-ja, gospodarstvom v regiji pa koristi tudi približevanje Uniji.

Širitev Unije je po besedah ministra Gabriela močno pripomogla k temu, da je Evropa zdaj prostor miru in stabilnosti. Dotaknil se je tudi 100-letnice začetka prve svetovne vojne, ki je bila tako za Nemčijo kot za Zahodni Balkan uničujoča in vzrok za nove vojne. "Evropska enotnost zagotavlja mir in napredek," je poudaril Gabriel in dodal, da se s približevanjem Uniji za države poveča tudi možnost za naložbe, med drugim zaradi bolj pozitivnega ozračja.

Evropski komisar za energijo in podpredsednik Evropske komisije Günther Oettinger je poudaril, da mora energetska zunanja politika v Evropi "govoriti v en glas", da bo Evropa ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu dala vedeti, da s svojo politiko ne more več uspeti.

Pri tem komisar velik potencial za zmanjšanje energetske odvisnosti od Rusije vidi v jugovzhodni Evropi, med drugim v plinovodu, ki bi povezal Srednjo Azijo in države Zahodnega Balkana, med drugim Albanijo.

"Nismo proti Južnemu toku. Vsaka nova infrastruktura je dobra. Vendar pa smo proti ruski politiki, ki diktira pogoje državam," je izpostavil Oettinger. Po njegovem mnenju mora Evropa ruskim partnerjem pojasniti evropska pravila, ki jih sicer, kot je dejal, v Moskvi "dobro razumejo, a jih nočejo slišati". "Pri gradnji in poteku plinovoda moramo postaviti naša evropska pravila," je bil odločen.

Kaspijski plin za Evropo
Za Zahodni Balkan bo zelo pomemben Transjadranski plinovod (TAP), po katerem bodo plin iz kaspijskega bazena dobavili na sever Grčije in v Albanijo, nato pa bo prek Jadranskega morja tekel v južno Italijo.

Gre za ključni del t. i. južnega plinskega koridorja na poti iz Kaspijskega morja do turškega in evropskih trgov, plinovod pa bo tekel tudi prek Črne gore, Hrvaške in BiH-a. Po načrtih naj bi prvi plin po njem do Turčije in Gruzije stekel v letu 2018, pozneje pa naj bi prve pošiljke prispele še v zahodno Evropo, in sicer deset milijard kubičnih metrov plina letno.

Pomen Transjadranskega plinovoda sta danes izpostavila predvsem gospodarska ministra Albanije in BiH-a, medtem ko po besedah hrvaškega ministra za Zagreb to sicer ni tako strateški projekt, je pa pomemben za druge države v regiji, zato je Hrvaška zainteresirana, da gre čez njeno ozemlje.