Bajuk pojasnjuje, da so izračuni zelo zahtevni in da so opcije od rožnatih do različnih sivih, "temnočrna" pa ni nobena.

Po njegovem mnenju je kompromisni predlog o perspektivi za obdobje med letoma 2007 in 2013 v grobem še v okviru luksemburškega predloga, spremembe pa bodo prizadele zlasti novinke.

Bajuku se sicer ne zdi narobe, da se je britansko predsedstvo lotilo tudi izdatkov, "kajti enkrat je treba tudi omejevati".

Glede slabe absorbcijske sposobnosti novink, ki je bila eden od razlogov, da je predsedstvo poseglo v njim namenjena kohezijska sredstva, pa minister meni, da se v Sloveniji črpanje vendarle izboljšuje. Po njegovih besedah je Slovenija med novinkami najboljša in bo po zadnjih podatkih leto končala kot neto prejemnica.

Koprol optimističen
Državni sekretar za evropske zadeve Marcel Koprol je predlog označil za primerno osnovo pri iskanju kompromisa. Po njegovem slovenska vlada ocenjuje, da je britanska ponudba manjša od junijske luksemburške. Slovenija si bo prizadevala, da bi v pogajanjih dobila "toliko, kolikor je bilo na mizi junija", je še dejal sekretar.

Vizjak nezadovoljen
Gospodarski minister Andrej Vizjak pa je britanski predlog označil za preveč konservativnega in premalo razvojno naravnanega. Po njegovem predlog ni v luči lizbonske strategije in odpravljanja razvojnih razlik med državami članicami. Zmanjševanje kohezijskih sredstev pomeni upočasnitev zmanjševanja razlik med razvitimi in nerazvitimi, kar ni sprejemljivo za nove članice, je dodal.

Mrak: Važna so sredstva
Prav tako kot Koprol tudi strokovnjak za mednarodne finance in profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Mojmir Mrak meni, da je predlog VB-ja zelo blizu predloga, ki ga je pred pol leta predstavilo tedanje luksemburško predsedstvo Unije. Po Mrakovem mnenju je za Slovenijo ključno, da dobi ustrezen obseg kohezijskih sredstev, ki ji bo omogočal uresničevanje ciljev lizbonske strategije.

Sporni predlog perspektive
Britansko predsedstvo EU-ja je v kompromisnem predlogu predložilo precejšnje okleščenje večletnega proračuna. Tako naj bi se ta z 1,06 odstotka bruto nacionalnega dohodka ali 871 milijard evrov v zavezah zmanjšal na 1,03 odstotka ali 846,7 milijarde evrov, kar v dejanskih izplačilih pomeni le še 807 milijard evrov ali 0,98 odstotka BNP-ja.

Največ sprememb predlog prinaša glede kohezijskih sredstev za novinke, ki naj bi se zmanjšala kar za 14 milijard evrov. Istočasno je Velika Britanija pripravljena svoj rabat skrčiti le za osem milijard, kar pomeni, da bo iz aktualnih pet še vedno narasel na kar sedem milijard evrov letno.

Unija bo dogovor poskušala doseči na vrhu 15. in 16. decembra v Bruslju, zanj pa je potrebno soglasje vseh članic.