Socialni vrh je osrednji dogodek portugalskega predsedovanja Svetu Evropske unije, ki naj bi dal nov zagon evropskemu stebru socialnih pravic.

"Najboljša socialna politika je politika ustvarjanja novih, dobro plačanih delovnih mest. Za takšno socialno politiko potrebujemo šolski sistem, ki mlade nauči ne samo veliko znanja, ampak predvsem, kako se to znanje, ki ga je danes na voljo zelo veliko, pravilno izbira in inovativno uporablja," je v izjavi za medije ob prihodu na Socialni vrh povedal predsednik vlade Janez Janša.

Avstrijski kancler Sebastian Kurz je ob prihodu na srečanje kot najpomembnejši temi vrha izpostavil socialno unijo in razmere na trgu dela. Najboljši temelj za močan gospodarski razvoj, zaposlovanje in močno socialno državo je po njegovem mnenju ta, da premagamo pandemijo covida-19.

Costa: Pandemija razkrila stroške prekarnega dela

Gostitelj vrha, portugalski premier Antonio Costa, je dejal, da je pandemija covida-19 razkrila stroške prekarnih delovnih razmer in neenakost med spoloma, pa tudi potrebo po urejanju novih oblik dela, kot so delo na daljavo in digitalne platforme.

Glede rezultatov vrha pa je menil, da so ustvarjeni dobri pogoji za to, da se na njem sprejmejo zaveze v podporo uresničitvi akcijskega načrta za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic.
Predsednica komisije: Čas je za okrevanje

Po prepričanju predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen do vrha v Portu prihaja v "absolutno pravem času". Evropa je prestala zelo težko leto pandemije, zdaj pa prihaja "drugi pomemben korak, to je okrevanje", je opozorila. Predsednica verjame, da bo vrh pokazal, da je Evropa sposobna dejanj.

Tudi predsednik Evropskega sveta Charles Michel je poudaril pomen vrha v Portu. Danes je pomemben trenutek za evropski projekt, saj je to drugič po vrhu v Göteborgu, da imamo priložnost poslati močan signal ‒ da mora socialna Evropa biti realnost bolj kot kadar koli prej, je dejal ob prihodu.

Štiri leta od razglasitve stebra socialnih pravic

Minila so štiri leta, odkar so evropske države na socialnem vrhu v Göteborgu na Švedskem razglasile evropski steber socialnih pravic. Kako so se v tem času okrepile evropske socialne politike, kateri koraki so bili storjeni za socialno varstvo, zaposlovalno politiko, delovno usposabljanje, zaščito najšibkejših?

Ta vprašanja je Portugalska, ki bo konec junija vodenje Sveta Evropske unije predala Sloveniji, postavila v središče svojega predsedovanja, še preden so Evropo in svet udarile pandemija covida-19 in njene gospodarske ter socialne posledice.

Akcijski načrt, ki ga je Evropska komisija predstavila marca, ima visoke cilje: do leta 2030 naj bi v Evropski uniji dosegli vsaj 78-odstotno stopnjo zaposlenosti, vsaj 60 odstotkov odraslih naj bi vsako leto sodelovalo na usposabljanjih. Število ljudi na robu revščine ali socialne izključenosti naj se zmanjša za vsaj 15 milijonov.

Voditelji držav Unije se bodo po decembrskem vrhu tokrat prvič spet osebno srečali; opravičili so se le nemška kanclerka Angela Merkel in premierja Nizozemske in Malte, ki se bodo vrha udeležili na daljavo.

Voditelji bodo na delovni večerji začeli razpravo o razmerah glede pandemije in odnosih z Rusijo, kar bodo teme sobotnega dela srečanja, ko bo po videokonferenci potekal tudi vrh Evropske unije in Indije.