Sodišče EU-ja je maja letos odločilo, da imajo državljani Evropske unije pravico od spletnih iskalnikov zahtevati izbris zastarelih ali nebistvenih osebnih podatkov. Prvi se je na sodbo odzval spletni velikan Google, ki je konec maja objavil poseben obrazec, kjer lahko državljani EU-ja zahtevajo umik povezav, sredi julija pa mu je sledil še Microsoft s svojim iskalnikom Bing.

"Po nekaj mesecih opazovanja izvrševanja sodbe v praksi vidimo, da sodba učinkuje. Spletni iskalniki - predvsem Google, zoper katerega je bila sodba tudi izrecno naperjena - na zahtevo posameznikov brišejo rezultate iskanja po njihovem osebnem imenu, ki so netočni, neažurni (zastareli) oziroma nepopolni. V primeru zavrnitve izbrisa pa pojasnijo razlog," so v uradu informacijskega pooblaščenca zapisali v sporočilu za javnost.

Pri možnosti pritožbe zaradi zavrnitve zahteve posameznika je sicer še nekaj dilem. Te bodo evropski varuhi osebnih podatkov reševali v okviru posebne delovne skupine, ki bo oblikovala skupna merila za presojo pritožb, saj je z vidika sodbe ključno, da prebivalci EU-ja uživajo enako raven varstva osebnih podatkov, ne glede na to, pri katerem nadzornem organu za varstvo osebnih podatkov vložijo pritožbo. Merila naj bi bili oblikovana v najkrajšem mogočem času.
V odzivu na očitke o nevarnosti za svobodo izražanja in cenzuro interneta pa varuhi osebnih podatkov poudarjajo, da je namen sodbe uravnotežiti tri elemente: različne interese velikih globalnih podjetij, interes javnosti po dostopu do informacij in pravico posameznikov, da o svoji (tudi spletni) podobi odločajo sami in da tega "namesto njih ne počnejo računalniški algoritmi".