Evropsko sodišče je razsojalo v primerih beguncev iz Sirije in Afganistana, ki so najprej vložili prošnjo za mednarodno zaščito v Sloveniji oz. Avstriji. Tja so prišli z organiziranim prevozom s hrvaško-srbske meje.

Sirski državljan je februarja 2016 v Sloveniji vložil prošnjo za mednarodno zaščito. Pristojni slovenski organi pa so menili, da je za obravnavo njegove prošnje odgovorna Hrvaška, saj je nezakonito vstopil na Hrvaško.

V skladu s t. i. dublinsko uredbo je za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito pristojna država, v kateri so prosilci za azil prvič vstopili na ozemlje Unije. Država prvega vstopa v EU je bila v času begunskega vala v večini primerov Grčija, a ker so v njej obstajale "sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom", bi bila glede na veljavna pravila za obravnavo prošenj pristojna Hrvaška.

Nezakonito prečkanje zunanje meje EU-ja
Sirec je nato odločitev slovenskih organov izpodbijal, češ da meje ni prečkal nezakonito. Slovensko vrhovno sodišče pa je za mnenje v tem primeru zaprosilo Sodišče EU-ja, ki je po poročanju BBC-ja razsodilo, da je bila Hrvaška odgovorna za obravnavanje prošenj za mednarodno zaščito oseb, ki so množično prečkale njeno mejo med begunsko krizo v letih 2015 in 2016. Sodišče EU-ja namreč meni, da so - ne glede na izredne okoliščine - prosilci za azil nezakonito prečkali zunanjo mejo Hrvaške.

Glede možnosti članic EU-ja, da dovolijo vstop iz humanitarnih razlogov, je Sodišče EU-ja poudarilo, da po schengenskem zakoniku tako dovoljenje velja le za ozemlje omenjene države in ne za druge članice.

Drugačno mnenje pravobranilke
Sodba Sodišča EU-ja je povsem drugačna, kot je bilo mnenje generalne pravobranilke na Sodišču EU-ja Eleanor Sharpston, ki je na začetku junija podala mnenje, da so bile v izjemnih okoliščinah begunskega vala leta 2015 za obravnavo prošenj za mednarodno zaščito odgovorne države članice, v katerih so bile prošnje najprej vložene.

Poudarila je, da v uredbo ni bilo vključeno nobeno posebno merilo, ki bi se nanašalo na položaj, kakršen je nastal leta 2015, ko je več kot milijon ljudi - beguncev, razseljenih ljudi in drugih prebežnikov - prek zahodnega Balkana vstopilo v Evropsko unijo.

Če bi bile namreč obmejne države članice, kot je Hrvaška, odgovorne za sprejemanje in obravnavanje tako velikega števila prosilcev za azil, obstaja resno tveganje, da te preprosto ne bi bile sposobne obvladovati položaja, meni generalna pravobranilka. "To bi lahko države članice postavilo v položaj, v katerem ne bodo mogle izpolnjevati svojih obveznosti, ki jih imajo po pravu Unije in mednarodnem pravu," je zapisala.

Na MNZ zadovoljni s sodbo
Na ministrstvu za notranje zadeve so s sodbo zadovoljni, saj odločitev temelji na ugotovitvi, da je tožnik na Hrvaško vstopil nezakonito in je zato Hrvaška odgovorna za obravnavo njegove prošnje. V Sloveniji trenutno razen omenjenega ni drugih prosilcev, na katere bi sodba Sodišča EU vplivala, so še zapisali na MNZ.