Primer pred sodiščem v Luksemburgu se je začel, ko so trije moški iz Sierre Leone, Ugande in Senegala na Nizozemskem zaprosili za status begunca, ker jih je bilo v njihovih izvornih državah "utemeljeno strah preganjanja zaradi homoseksualnosti". Nizozemsko ministrstvo za migracije in azil je njihove prošnje sprva zavrnilo, ko so se na odločitev pritožili, pa je zapisalo, da se lahko homoseksualci vzdržijo polnega izražanja spolne usmerjenosti in se s tem izognejo preganjanju. Pozneje se je Nizozemska obrnila na Sodišče Evropske unije po pomoč pri interpretaciji evropske zakonodaje.

Sodišče je zapisalo, da je spolna usmeritev osebe tako temeljnega pomena za njeno identiteto, da se osebe ne sme prisiliti, naj se ji odreče. Zato ni utemeljeno pričakovati, da bi prosilec za azil skrival svojo spolno usmerjenost v državi izvora, da bi se izognil pregonu. Sodniki na sodišču v Luksemburgu so še zapisali, da zaradi zakonov, ki preganjajo homoseksualce, ti ljudje sestavljajo posebno skupino, ki jo družba, ki jo obkroža, dojema kot različno.

Vsaka kršitev temeljnih pravic še ni pogoj za azil
A sodišče nadaljuje, da kršitev temeljnih pravic pomeni preganjanje le, če je dovolj hudo, kar pomeni, da vsakršna kršitev temeljnih pravic homoseksualnega prosilca za azil torej ne bo nujno tako huda. Tako zgolj obstoja zakonodaje, v skladu s katero se kaznujejo homoseksualna dejanja, ni mogoče imeti za dejanje, ki v tolikšni meri vpliva na prosilca, da ga je mogoče šteti za preganjanje. Če pa zakonodaja za homoseksualce predvideva zaporno kazen, pa že gre za preganjanje, če se dejansko uporablja v izvorni državi, ki je sprejela tako zakonodajo, in v takem primeru je prosilec upravičen do azila.

Vsaka država, ki presoja o tovrstni prošnji za azil, mora tako sama preveriti zakone in regulacije ter načine, na katere jih v posameznih državah uporabljajo. "Pri tem preizkusu morajo navedeni organi med drugim ugotoviti, ali se v izvorni državi prosilca zaporna kazen, ki jo določa taka zakonodaja, uporablja v praksi," še piše sodišče.

Primer treh moških je sodišče zdaj znova vrnilo nizozemskim oblastem, ki se bodo odločile o morebitni podelitvi azila ali statusa begunca.