S temi ukrepi bi Španija na leto prihranila vsaj štiri milijarde evrov, obenem pa zadostila smernicam, ki jih je Evropska unija sprejela maja in ki predstavljajo temelj za črpanje iz programa pomoči.

Trenutno španska vlada namerava upokojitveno starost s 65 na 67 let zvišati v 15 letih, a v vladi že velja tihi dogovor, da bo treba ta proces pospešiti. Vodilni pa še razmišljajo o ukinitvi letne rasti pokojnin glede na stopnjo inflacije.

Bi, ne bi?
Kot je znano, Španija, ki jo je po Grčiji, Irski in Portugalski zajel vrtinec gospodarske krize, še vedno okleva pri prošnji za tujo pomoč. Tako še ni zaprosila za sprostitev prvega, 30 milijard evrov vrednega obroka posojila za pomoč bankam, ki ji je na razpolago od julija, saj bi s tem morala pristati na stroge pogoje Bruslja. Gre za prvi obrok v sklopu prvega programa do 100 milijard evrov pomoči, namenjene izključno bankam.

Dobri dnevi
Pozitiven znak je finančnim trgom poslala v četrtek, ko je država z izdajo obveznic na dražbi uspešno zbrala 4,8 milijarde evrov. Zanimanje vlagateljev je precej preseglo ponudbo, zahtevana obrestna mera pri izdaji 10-letnih obveznic pa je bila nižja kot na zadnji primerljivi dražbi, kar po mnenju analitikov kaže na povečano zaupanje vlagateljev v Španijo, a ta trend bi lahko bil kratkega daha.

Bo Rajoy znova snedel besedo?
Premier Mariano Rajoy, ki je bil v začetku leta prisiljen pojesti obljubo, da ne bo dvigal davkov, je ves čas vztrajno ponavljal, da se pokojnin ne bo dotikal, a kot pravijo strokovnjaki, mu veliko drugih možnosti ni več ostalo. Prejšnji teden je tako že popravil dikcijo in dejal, da je poseg v pokojnine "res zadnja možnost".

S to potezo se strinjajo tudi mnogi ekonomisti. "Treba je prekiniti navezavo pokojnin na inflacijo in jih prihodnje leto zamrzniti. Pa še to bo po mojem mnenju le začetek, saj pokojnine, visoka brezposelnost in zadolževanje uničujejo vse napore za zmanjšanje porabe," je dejal Jose Carlos Diez.

Sindikati v pripravljenosti
Rajoy sicer vztrajno trdi, da bo država izpolnila zastavljene cilje glede ureditve javnih financ. Lani je imela Španija javnofinančni primanjkljaj v vrednosti 8,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar je bilo občutno nad zastavljeno ciljno vrednostjo. Zdaj mora država do leta 2014 znižati primanjkljaj na 2,8 odstotka BDP-ja.

Njegova vlada je v devetih mesecih v ta namen sprejela številne ukrepe, med katerimi so ukinitev 14. plače, zvišanje DDV-ja, zaostritev pogojev za pridobitev nadomestila za primer brezposelnosti in reforme trga dela. Varčevalnim ukrepom ostro nasprotujejo sindikati.

Rajoy bi lahko nove ukrepe predstavil že prihodnji teden, morda pa bo raje počakal na čas po regionalnih volitvah v njegovi domači pokrajini Galiciji. Lani so mu na parlamentarnih volitvah namreč veliko glasov namenili prav upokojenci, zato je bila ena njegovih prvih potez ponovna uveljavitev uravnavanja pokojnin z inflacijo, ukrep, ki ga je njegov predhodnik Jose Luis Zapatero ukinil maja leta 2010.