Od predloge, ki bi bila plod uspešnih pogajanj pri brexitu, bi lahko države, ki niso članice EU-ja, imele koristi. "Če z Veliko Britanijo dosežemo pameten sporazum, ki bi opisal in zajel odnose z Unijo po brexitu, bi ta lahko služil kot model za druge države," je dejal Gabriel in kot taki državi navedel Turčijo in Ukrajino, piše BBC. Poudaril je, da v bližnji prihodnosti ne vidi nobene izmed teh dveh držav kot članice Unije, zato so potrebne druge oblike tesnejšega sodelovanja.

Turčija je že dolgo časa kandidatka za članstvo v EU-ju, z Brusljem pa je že v carinski uniji. Gabriel je poudaril, da bi bili lahko odnosi tesnejši, če bi se razmere v Turčiji spremenile. Nemčija je večkrat izrazila zaskrbljenost zaradi varstva človekovih pravic v Turčiji, zlasti po nedavnih aretacijah več nemško-turških državljanov. Kot je poudaril nemški zunanji minister, je izpustitev več zaprtih nemških državljanov pozitiven znak, a dodal, da je še vedno zaprt novinar Deniz Yucel. "Ankara ve, kako pomembna je njegova usoda za nas," je povedal.

Septembra je začel veljati pridružitveni sporazum med Ukrajino in EU-jem, ki je namenjen spodbujanju tesnejših političnih stikov, močnejših gospodarskih vezi in spoštovanju skupnih vrednot. Že pred tem so odpravili tudi vizume za Ukrajince. Kijev želi do leta 2020 vložiti prošnjo za pridružitev Uniji.

Druga faza pogajanj med Brusljem in Londonom
Medtem so pogajanja med Brusljem in Londonom glede brexita prešla v drugo fazo, ki vključuje pogajanja o prehodnem obdobju, ki naj bi se začelo januarja, in o novem partnerskem sporazumu, ki naj bi se začel pomladi. Velika Britanija bo EU zapustila 29. marca 2019.

Ta mesec sta se strani dogovorili o treh prednostnih ločitvenih vprašanjih. Kakšna bo finančna poravnava, kakšne bodo pravice državljanov – kaj bo z britanskimi državljani, ki živijo po državah EU-ja in državljani članic, ki živijo v Veliki Britaniji – in kaj bo z mejo na irskem otoku, to so ta tri vprašanja, zadosten napredek pa je omogočil prehod v drugo fazo.