V Bruslju so se zbrali predstavniki Evropske unije in Srbije, da bi tudi uradno začeli pristopna pogajanja Srbije z Evropsko unijo. Srbija je pogajanja začela na prvi pristopni konferenci, kjer pa še ni odprla nobenega pogajalskega poglavja, ampak je šlo zgolj za simbolen zagon procesa, ki je v primeru Hrvaške trajal skoraj šest let.

Srbijo sta na prvi konferenci zastopala premier Ivica Dačić in podpredsednik vlade Aleksandar Vučić, Evropsko unijo pa so zastopali komisar za širitev Štefan Füle, v imenu grškega predsedstva zunanji minister Evangelos Venizelos in veleposlaniki nekaterih držav članic. Konference se udeležili tudi zunanji ali evropski ministri Hrvaške, Avstrije, Romunije, Madžarske, Nemčije in Francije, Slovenijo pa je zastopal veleposlanik Rado Genorio.

Srbija polnopravna članica do leta 2020?
"To je začetek nove in ključne faze v naših odnosih s Srbijo, to je zasluženo priznanje za njene dosedanje dosežke, a jo čaka še trdo delo in veliko izzivov," je povedal Füle, ki verjame, da bo Srbija navdihujoč zgled preostalim državam na Zahodnem Balkanu. Tudi srbski premier Ivica Dačić je današnji dan označil kot zgodovinski. "To je dan, ki pomeni konec težkega začetka in začetek nove poti," je dejal Dačić in pojasnil, da je cilj Srbije, da bi do konca leta 2018 izpolnila vse svoje naloge in nato leta 2020 postala polnopravna članica Unije.

Komisarju Füleju pa je Dačić povedal: "Štefan si lahko oddahne. V Srbiji nihče ne misli, da nam bo lahko. Nismo navajeni, da bi nam bilo lahko. Vemo, da ne živimo v svetu lagodja. Ne pričakujemo nobenih privilegijev, pričakujemo le, da nam ne boste na pot postavljali lažnih ovir in premikanja ciljev."

Po uradnih pozdravih in prvih besedah spodbude sta Srbija in Evropska unija na konferenci izmenjali pogajalska stališča. Vodja srbskih pogajalcev je Tanja Miščević, ki bo državo vodila skozi proces usklajevanja njene zakonodaje s približno 100.000 stranmi pravnega reda Evropske unije. Ta je razdeljen na 35 pogajalskih poglavij, ki jih kandidatka postopno odpira in začasno zapira.

Zelo pomembni bodo tudi odnosi s Kosovom
Pogajanja med Srbijo in Unijo bodo letos osredotočena predvsem na pregled usklajenosti srbske zakonodaje z evropskim pravnim redom. V skladu z novim širitvenim pristopom Unije naj bi Srbija najprej odprla najtežji poglavji, ki pokrivata pravosodje, boj proti korupciji in temeljne pravice in ki sta se v pogajanjih z Romunijo, Bolgarijo in Hrvaško izkazali za najbolj problematični. Za Srbijo bo zelo pomembno tudi 35. poglavje, saj bo to okvir za spremljanje izvajanja dogovorov v okviru dialoga Beograda in Prištine, predvsem sporazuma o severu Kosova, doseženega aprila lani. Gre za poglavje Razno, kamor padejo vse teme, ki jih ne pokrivajo druga poglavja. To poglavje se odpre in zapre na koncu pogajanj.

Da bo Kosovo pomemben dejavnik v pogajanjih z Unijo, se v Beogradu dobro zavedajo, zato je Dačić že pred prihodom v Bruselj opozoril, da hitrost pogajanj ne bo odvisen le od reform, ampak tudi od odnosov s Prišino. "Zavedati se moramo, da ne živimo v idealnem svetu, temveč v svetu vsiljenih pravil. Če se zatakne v odnosih s Kosovom, se bo tudi v pogajanjih," je izpostavil.