Nemški zvezni statistični urad je pretekli teden objavil podatke tako o številu prebivalstva v najbolj naseljeni državi EU-ja kot tudi o številu tujcev, ki so v Nemčiji prebivali konec leta 2017. Medtem ko se je lani število prebivalstva v Nemčiji povečalo le za nekaj več kot 50.000 ljudi, z 82.521.653 na 82.576.903, je delež tujcev znašal 11,3 odstotka oz. nekaj več kot devet milijonov prebivalcev.

Na prvem mestu so še vedno Turki, katerih številčnost v Nemčiji pada in je že padla pod poldrugi milijon, medtem ko je število Turkov v Nemčiji v zadnjem desetletju prejšnjega stoletja preseglo dva milijona.

V zadnjih letih v Nemčiji najbolj narašča število Romunov, Sircev, Poljakov in prebivalcev držav z območja nekdanje Jugoslavije, ki so po številu na tretjem oz. na drugem mestu po številčnosti. Lani je v Nemčiji, brez nemškega državljanstva, živelo skoraj 1,2 milijona ljudi s področja nekdanje Jugoslavije. Od tega so približno četrtino predstavljali Hrvati.

V Nemčiji je tako konec lanskega leta živelo 29.295 Slovencev, kar je 1.465 več, kot jih je v Nemčiji prebivalo konec leta 2016 (27.830). Konec prejšnjega desetletja pa je v najštevilčnejši državi EU-ja prebivalo zgolj nekaj več kot 20.000 Slovencev.

Nemčija ima po podatkih statistikov rekordno število tujcev, saj je lani tam živelo kar 17,1 milijona tujih državljanov, kar je 4,4 odstotka več kot leta 2014, oziroma tujci predstavljajo že več kot petino (21 odstotkov) nemškega prebivalstva (81,4 milijona).

Eksodus Hrvatov
Z območja nekdanje Jugoslavije je lani prebivalo največ Hrvatov, in sicer 367.900 oz. več kot 35.000 več kot leta 2016. Kar je več kot polovica prebivalcev Zagreba oz. več, kot imata skupaj prebivalcev drugo in tretje največje mesto na Hrvaškem - Split in Reka.

Za Hrvati so z območja nekdanje Jugoslavije najštevilčnejši Srbi (225.535), Kosovci (208.505) in državljani BiH-a (180.950).