"Zaostreno varnostno okolje nas usmerja v izgradnjo kredibilnih zmogljivosti, modernizacijo in krepitev pripravljenosti. Tudi v nacionalnem okviru bomo zato krepili in usmerjali investicije v prioritetne cilje zmogljivosti," je v Bruslju poudaril minister Marjan Šarec.

Ministrstvo za obrambo je decembra lani predstavilo resolucijo o dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040, ki predvideva dvig obrambnega proračuna na dva odstotka BDP-ja do leta 2030.

"Vem, da se v Sloveniji nekateri ne strinjajo z dvigovanjem obrambnih izdatkov. Do tega imajo vso legitimno pravico, kajti živimo v demokratični državi. Sprašujem pa se, ali so v drugih članicah Nata tako kratkovidni oziroma ali imajo kaj manj znanja, da vsi zagovarjajo dodatna sredstva za obrambo," je povedal.

Pričakuje, da bodo tisti, ki jim je mar za varnost Slovenije in za to, da se približa cilju dveh odstotkov, podprli resolucijo. "Varnost je namreč osnova. Če nimaš varnosti, potem hitro vse ostalo pride v ozadje," je še povedal Šarec. Ob tem je zagotovil, da je cilj slovenske vojske in obrambnega ministrstva zagotoviti varnost države in služiti državljanom.

"Javna razprava je pokazala, da stroka resolucijo podpira, podpira jo tudi obrambna stroka, kar je izjemnega pomena. Kajti če bi bili razdeljeni ob tej resoluciji, bi bila to slaba popotnica, tako da računam na parlamentarno podporo. Ta resolucija je namreč ključni dokument, s katerim lahko sploh začnemo kakršno koli modernizacijo in kakršno koli približevanje zahtevam časa in prostora, v katerem živimo," je poudaril minister.

Napovedal je, da se bo obrambni proračun Slovenije prihodnje leto približal 1,5 odstotka BDP-ja, tako da je še daleč od dveh odstotkov, pri čemer pa se v Natu ta delež že omenja kot izhodišče, ne cilj.

Ključna ni samo višina, ampak tudi preudarno vlaganje sredstev

Minister je v razpravi s kolegi iz drugih članic zavezništva o krepitvi obrambnih izdatkov poudaril, da ni pomembna samo višina sredstev, ampak morajo biti cilji zastavljeni realistično, vzdržno in kredibilno. "Če govorim o Slovenski vojski, moramo vedeti, kam bomo vlagali, koliko bomo vlagali in predvsem to, da bodo naši napori smotrni, ne da bomo samo vlagali brez nekih končnih rezultatov ali pa doseganja ciljev, ki smo si jih zadali," je dejal.

Sorodna novica Naložbe v vojsko: iskanje alternative za boxerje, krepitev zračnih zmogljivosti in tehnološki razvoj

Slovenija načrtuje naložbo v osemkolesnike, ki jih potrebuje za vzpostavitev srednje bataljonske bojne skupine. Ministrstvo po odstopu od nakupa osemkolesnikov boxer išče alternativo, je pojasnil Šarec. "Smo v fazi zbiranja ponudb. Ko bodo vse v hiši, jih bomo pregledali, nato bomo s tem seznanili vse pristojne, v končni fazi pa bomo prišli s tem do vlade in do samega odločanja," je dejal. Pri tem je poudaril, da ni nobenih preferenc glede proizvajalca.

Zatrdil je, da pri vzpostavljanju bataljonske bojne skupine ni zamud, saj da te z boxerji ne bi vzpostavili niti do leta 2030. Z alternativnim tipom oklepnih vozil pa bi bila lahko vzpostavljena celo prej kot z boxerji, je ocenil minister. Pri tem mora ministrstvo po Šarčevih besedah upoštevati sklep vlade, da mora biti novi program vzpostavitve srednje bataljonske bojne skupine vsaj 400 milijonov evrov cenejši od programa, ki je vključeval boxerje. Vrednost tega je bila ocenjena na 1,2 milijarde evrov, je povedal.

Z vzpostavitvijo srednje bataljonske bojne skupine in izvidniškega bataljona bi Slovenija izpolnila cilje na področju vzpostavljanja vojaških zmogljivosti, pri čemer zelo zaostaja, je poudaril Šarec. S tem pa bi tudi odpravili "tisto večno vsakoletno negativno oceno vojske za delovanje v vojni", je dejal.

Stoltenberg: Dva odstotka BDP-ja za obrambne izdatke morata biti izhodišče in ne cilj

V razpravi obrambnih ministrov zveze Nato v Bruslju, so se sicer mnogi strinjali, da bi v luči ruske agresije v Ukrajini dva odstotka BDP-ja morala postati spodnja in ne zgornja meja izdatkov za obrambo. K temu je pozval tudi generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg.

"Vse več držav za obrambo namenja najmanj dva odstotka BDP-ja, leto 2022 pa je bilo osmo zaporedno, ko so evropske zaveznice povečale svoje obrambne izdatke. Pričakujem, da se bo to nadaljevalo tudi v letošnjem letu," je dejal Stoltenberg.

Spomnil je na grožnje, ki jih predstavljata Rusija in Kitajska, in ocenil, da bi dva odstotka BDP-ja morala postati spodnja in ne zgornja meja izdatkov za obrambo. "Zato so zaveznice danes razpravljale o tem, kako nadgraditi zavezo o naložbah v obrambo in o prihodnjih zavezah po letu 2024. Članice Nata bodo o tem odločale tudi na naslednjem vrhu zavezništva v Vilni," je še dodal.

Tudi nemški obrambni minister Boris Pistorius in njegov francoski kolega Sebastien Lecornu sta se strinjala, da bi morali obrambni izdatki članic zveze Nato v prihodnje znašati najmanj dva odstotka BDP-ja, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Menim, da zgolj želja po približevanju dvoodstotnemu cilju ne bo dovolj. To mora biti osnova za vse drugo," je poudaril Pistorius. Francoski obrambni minister Lecornu pa je poudaril, da bi morali biti novi obrambni izdatki učinkovito izkoriščeni.

Zaveznice so si smernice za dvoodstotni cilj zadale pred približno 16 leti, vendar je gospodarska kriza v letih 2007 in 2008 mnogim preprečila večanje izdatkov za obrambo. Kljub pritiskom ZDA, ki evropske zaveznice že dlje časa pozivajo h krepitvi izdatkov, pa je bilo lani ocenjeno, da je cilj dveh odstotkov doseglo devet od 30 članic Nata.

Slovenija bo po Šarčevih besedah Ukrajino podpirala, dokler bo treba

V torek so se obrambni ministri osredotočili predvsem na nadaljnjo podporo Ukrajini v njenem boju proti ruski agresiji. "Slovenija bo Ukrajini – dokler bo to treba – zagotavljala humanitarno, materialno, finančno in vojaško pomoč. Ohranjati moramo enotnost in nadaljevati stalno podporo," je na torkovem srečanju kontaktne skupine za podporo Ukrajini pod vodstvom ZDA poudaril Šarec, so sporočili z obrambnega ministrstva.

Glede izjav premierja Roberta Goloba na vrhu EU-ja konec preteklega tedna, da so zdaj za vojaško pomoč Ukrajini na vrsti velike članice EU-ja in da Slovenija lahko malo počaka, je Šarec na novinarski konferenci v Bruslju dejal, da se predsednik vlade odziva na sprotne razmere, ki se v povezavi z vojno v Ukrajini spreminjajo tudi iz dneva v dan.

Nadaljnja pomoč Slovenije bo po ministrovih besedah odvisna od tega, kako se bodo dogodki odvijali in kaj lahko Slovenija prispeva. Poudaril je, da je doslej darovala veliko neubojne opreme, med drugim reševalna vozila, na zdravljenje pa je sprejela dva ukrajinska ranjenca. Poleg tega pomoč zagotavlja z Ustanovo za krepitev človekove varnosti (ITF).

"Poslali smo tudi že nekaj opreme za razminiranje, ki bo še bolj prišla do izraza po koncu vojne. Takrat bo Slovenija zagotovo tudi zelo aktivna. Imamo veliko izkušenj in jih bomo s pridom uporabili tudi v Ukrajini," je Šarec povedal po koncu dvodnevnega zasedanja obrambnih ministrov Nata, na katerem so v torek govorili o nadaljnji podpori zahodnih zaveznic Kijevu.