V nedeljo objavljeni izidi obremenitvenih testov so med najbolj kritične uvrstili 13 evrskih bank. Največ kapitala, več kot 8,5 milijarde evrov, bodo v prihodnjih mesecih morale zbrati tri grške banke. Italijanska Banca Monte dei Paschi di Siena pa ima daleč največji primanjkljaj, kar 4,25 milijarde evrov.
Na testih po neugodnem scenariju so padle tudi avstrijska Volksbanken, dve belgijski, tri ciprske, ena španska, devet italijanskih ter nemška in portugalska banka.
25 evropskih bank bo moralo okrepiti kapitalsko ustreznost, 12 jih je to že storilo. Med njimi sta tudi Nova Ljubljanska banka (NLB) in Nova Kreditna banka Maribor (NKBM).
Testiranja pa sama po sebi še ne odpirajo nujno potrebnih kreditnih linij za gospodarstvo.

Pred vzpostavitvijo enotnega nadzora
Obremenitveni testi bank so preizkus, ki je bil načrtovan zaradi vzpostavitve enotnega nadzora bank, tega bo zdaj izvajala ECB in bo verjetno strožji. Testi pa še ne pomenijo preloma, pravi ekonomist Marko Košak: "Menim, da ni pričakovati nekega kreditnega buma, še posebej ne tam, kjer je veliko problemov na strani povpraševanja."

Težava na strani posojilojemalcev
Likvidnost v evropskem bančnem sistemu ni problem, težava tiči v bilancah realnega gospodarstva, tam, kjer je preveč zadolženo ali slabo posluje. Tako si podjetja ponekod ne morejo privoščiti novih posojil, pa tudi banke so pri izbiri komitentov izjemno previdne.

"Bojim se, da slovenske banke delujejo v ravno takšnem okolju, kjer se bo moralo marsikaj spremeniti ravno na strani posojilojemalcev. Če sprememb v to smer ne bo, potem tudi izrazito povečanega kreditiranja bank ne bo. Ga ni pričakovati," je povedal Košak.

Povpraševanja ne more reševati ECB
Kot so zapisali pri Financial Times, stresni testi imajo potencial, da pospešijo proces čiščenja določenih bank, da bodo te, po možnosti s podobnimi obrestnimi merami, posojale naprej. A s tem bi rešili tretjino težav evrskega območja, drugi dve tretjini tičita v premajhnem povpraševanju, ki ga ne more rešiti Evropska centralna banka (ECB). Tudi zato njen predsednik Mario Draghi ves čas poudarja, naj države sprejmejo kredibilne načrte za razdolževanje podjetij, za spodbuditev poslovnega okolja in nova vlaganja. Brez njih tudi ne bo delovnih mest.