Finska je najredkeje poseljena, saj tu na kvadratnem kilometru živi povprečno le 18 prebivalcev. Foto: Pixabay
Finska je najredkeje poseljena, saj tu na kvadratnem kilometru živi povprečno le 18 prebivalcev. Foto: Pixabay

Statistični urad Slovenije je pred dnevom Evrope objavil zanimive statistične podatke, ki kažejo, kako pisana družina držav je EU.

Dan Evrope, ki ga praznujemo 9. maja, je namenjen praznovanju miru in enotnosti v Evropi in je hkrati spomin na začetek nastajanja Evropske unije.

Na ta dan leta 1950 je takratni francoski zunanji minister Robert Schuman evropske države pozval, naj združijo svojo proizvodnjo premoga in jekla. Povezava je pozneje prerasla v današnjo Unijo.

Najredkeje poseljena je Finska

Francija je po površini največja država članica EU-ja in meri kar 633.000 kvadratnih kilometrov, Malta pa je s 135 kvadratnimi kilometri najmanjša, zato ni presenetljivo, da je obenem najgosteje poseljena država članica EU-ja s kar 1450 prebivalci na enem kvadratnem kilometru.

Finska je najredkeje poseljena, saj tam na kvadratnem kilometru povprečno živi le 18 prebivalcev. Slovenija se po gostoti poselitve uvršča na sredino, povprečno na enem kvadratnem kilometru živijo 103 prebivalci.

Po podatkih za leto 2020 je najdaljša pričakovana življenjska doba na Malti. Na fotografiji je njeno glavno mesto Valletta. Foto: Reuters
Po podatkih za leto 2020 je najdaljša pričakovana življenjska doba na Malti. Na fotografiji je njeno glavno mesto Valletta. Foto: Reuters

Največ prebivalstva ima Nemčija

Na začetku leta 2020 je v EU-ju živelo 447,3 milijona prebivalcev, in sicer največ v Nemčiji (83,2 milijona) najmanj pa na Malti (0,5 milijona), kar pomeni, da ima Nemčija 160-krat več prebivalcev kot Malta. Slovenija se je z 2,1 milijona prebivalcev uvrstila med manjše države članice; manj prebivalcev so imele le Latvija, Estonija, Ciper, Luksemburg in že omenjena Malta.

Mladi na Švedskem se iz skupnega gospodinjstva s starši odselijo povprečno pri šestnajstih letih. Foto: Reuters
Mladi na Švedskem se iz skupnega gospodinjstva s starši odselijo povprečno pri šestnajstih letih. Foto: Reuters

Kakšna je pričakovana življenjska doba?

Po podatkih za leto 2020 je razlika med pričakovano življenjsko dobo ob rojstvu na Malti, kjer je ta najvišja (82,6 leta), in v Bolgariji, kjer je najnižja (73,6 leta), devet let. Otroci, rojeni v letu 2020 v Sloveniji, lahko pričakujejo, da bodo živeli 80,6 leta.

Kdaj se mladi osamosvojijo?

Članice EU-ja se zelo razlikujejo po povprečni starosti prebivalcev ob doseganju pomembnih življenjskih mejnikov. Mladi na Švedskem se iz skupnega gospodinjstva s starši odselijo povprečno pri šestnajstih letih (moški pri 16,1 leta, ženske pri 16,3 leta), na Hrvaškem pa povprečno 16 let pozneje (moški pri 34,0 leta, ženske pri 30,9 leta). V Sloveniji se moški za ta korak odločijo povprečno pri 28,6 leta, ženske pa dve leti prej, pri 26,3 leta.

V Luksemburgu najvišji BDP

Bruto domači proizvod (BDP) je na prebivalca najvišji v Luksemburgu, kjer je leta 2020 znašal 101.640 evrov. Prebivalci Luksemburga so si leta 2019 lahko kupili 35 odstotkov več blaga in storitev kot vsi drugi prebivalci EU-ja.

Najnižji BDP imajo v Bolgariji, kjer znaša 8750 evrov. V letu 2020 je bruto domači proizvod na prebivalca v Sloveniji znašal 22.010 evrov, kar je približno 7000 evrov manj od povprečja v Uniji.

Bruto domači proizvod na prebivalca je najvišji v Luksemburgu. Foto: Reuters
Bruto domači proizvod na prebivalca je najvišji v Luksemburgu. Foto: Reuters

Brezposelnost med epidemijo najmanjša v zadnjih 20 letih

Stopnja brezposelnosti v starostni skupini 15–74 let je bila v EU-27 v letu 2019, torej pred začetkom epidemije covida-19, 6,7-odstotna, najnižja v zadnjih 20 letih. V letu 2020 je bila malo višja, 7,1-odstotna. Najvišja je bila v Grčiji (16,3-odstotna), najnižja pa na Češkem (2,6-odstotna). V Sloveniji je bila petodstotna. Nižjo od te so imeli v šestih državah članicah.