Rekordni niz zaostrovanja evrske denarne politike se tako nadaljuje. Od julija lani so obrestne mere porasle za 4,00 odstotne točke.

Osrednja obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja bo po začetku veljave novih obrestnih mer s 4,00 odstotka tako spet najvišja po oktobru 2008, ko se je z izbruhom svetovne finančne in gospodarske krize začenjalo dolgo obdobje ekspanzivne denarne politike.

Depozitna obrestna mera, ki je bila pred lanskim julijem dolgo časa v negativnem območju in jo trgi posebej budno spremljajo, bo po novem pri 3,5 odstotka, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila pa pri 4,25 odstotka. Nove obrestne mere bodo začele veljati 21. junija.

Centralni bankirji so dokončno prižgali tudi zeleno luč za zaključek ponovnega investiranja zapadlih glavnic v okviru rednega programa odkupovanja dolžniških vrednostnih papirjev (APP), in sicer z julijem. Do konca junija dinamika zmanjšanja v povprečju znaša 15 milijard evrov mesečno. Gre za krizni program, ki so ga sprožili v času nizke inflacije in povečane negotovosti po koncu evrske dolžniške krize.

Pri posebnem programu PEPP, sprejetem v času pandemije covida-19, pa Svet ECB-ja ostaja pri napovedi, da nameravajo centralne banke območja z evrom glavnico zapadlih vrednostnih papirjev znova investirati vsaj do konca leta 2024, postopno zmanjševanje portfelja v okviru tega programa pa bo teklo tako, da se prepreči poseganje v ustrezno naravnanost denarne politike.

Svet ECB-ja si z dvigovanjem obrestnih mer in postopnim umikom kriznih programov odkupov vrednostnih papirjev prizadeva obrzdati inflacijo v evrskem območju, ki kljub umirjanju v zadnjih mesecih ostaja visoka; maja je na letni ravni znašala 6,1 odstotka, ob neupoštevanju cen in energije pa 5,3 odstotka. Srednjeročni cilj ECB-ja je medtem postavljen pri dveh odstotkih.

Nekoliko manj ugodne napovedi glede rasti in inflacije

V Frankfurtu so se danes seznanili tudi z najnovejšimi napovedmi glede gospodarske rasti in inflacije. Te so povečini nekoliko manj ugodne.

Analitiki osrednje evrske denarne ustanove po novem pričakujejo, da bo inflacija letos v povprečju znašala 5,4 odstotka, medtem ko so v zadnjih napovedih marca lani napovedovali inflacijo v višini 5,3 odstotka. V letu 2024 naj bi rast cen življenjskih potrebščin upadla na 3,0 odstotka (marca so napovedovali 2,9 odstotka), v letu 2025 pa naj bi dodatno nazadovala na 2,2 odstotka (marčna napoved je bila pri 2,1 odstotka).

Za rast BDP-ja medtem strokovnjaki zdaj pričakujejo, da bo letos dosegla 0,9 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke manj od marčne napovedi. V letu 2024 naj bi se nato okrepila na 1,5 odstotka, v letu 2025 pa na 1,6 odstotka. Marca je bila napoved za obe prihodnji leti pri 1,6 odstotka.

Slabša napoved je po navedbah Sveta ECB-ja posledica pričakovanih učinkov zaostrovanja denarne politike, ki "postopoma vplivajo na celotno gospodarstvo". "Stroški zadolževanja so se strmo zvišali, rast posojil pa se upočasnjuje. Strožji pogoji financiranja so eden od glavnih razlogov, zakaj se bo inflacija predvidoma nadalje zniževala v smeri ciljne ravni, saj bodo po pričakovanjih vse bolj zavirali povpraševanje," so junijsko napoved pospremili v ECB-ju.

Lagarde: Ne razmišljamo o premoru

Današnje odločitve denarne politike in nadaljnje usmeritve je na novinarski konferenci tradicionalno pojasnjevala predsednica ECB-ja Christine Lagarde. Kot je dejala, ECB še ni končal spopada z inflacijo in bo zelo verjetno, razen če ne bo kakšnega pomembnega gospodarskega preobrata, obrestne mere zvišala tudi na naslednjem zasedanju guvernerjev nacionalnih centralnih bank v juliju. "Ne razmišljamo o premoru," je podčrtala.

Na ECB-ju po besedah Lagarde ne vidijo plačno-inflacijske spirale, ugotavljajo pa, da tudi naraščajoče plače in rast dobičkov podjetij predstavljajo pomemben motor rasti cen. "Inflacija se znižuje, a bo glede na projekcije ostala previsoka predolgo časa," je ocenila.

Tudi gospodarski obeti po njenih besedah ostajajo močno negotovi. Poudarila je "nepravično vojno" v Ukrajini in povečane geopolitične napetosti, ki bi lahko škodovale svetovni trgovini, posledično pa tudi evrskemu območju. Rast bi lahko okrnili tudi nepredvideno močni učinki denarne politike. Določena tveganja bi lahko pomenili še pretresi na finančnih trgih.

Bi pa bila lahko gospodarska rast tudi višja od napovedane, je opozorila Lagarde. Kot pozitiven je omenila dobro stoječ trg dela. Če bi prišlo še do zmanjševanja negotovosti, bi potrošniki in podjetja več trošili, verjame.