Švicarska predsednica Simonetta Sommaruga je med obiskom v Sloveniji napovedala, da so pripravljeni sprejeti sistem obveznih kvot, če ga bo sprejela tudi Evropska unija, katere Švica sicer ni članica, a ima z njo sklenjen niz sporazumov. Oba s slovenskim predsednikom Borutom Pahorjem sta se zavzela za skupno evropsko politiko pri reševanju begunske krize.

Švicarska predsednica je poudarila, da Slovenijo in njeno državo družijo številne vrednote, tako glede manjšinskega vprašanja kot tudi pogledi glede reševanja begunske krize. Kot je poudarila, se mora v Evropi prenehati postavljanje nacionalnih interesov pred skupno evropsko azilno politiko, ki bi morala po njenih besedah temeljiti na tem, da bodo ljudje, ki potrebujejo zaščito, to v Evropi tudi dobili.

Izredni vrh že prihodnji teden?
Nemška kanclerka Angela Merkel je dejala, da Nemčija, Avstrija in Švedska ne morejo nositi vsega bremena begunske krize, ampak je treba rešitev najti na ravni celotnega EU-ja.

Merklova se je v Berlinu srečala z avstrijskim kanclerjem Wernerjem Faymannom, s katerim sta se zavzela, da se za prihodnji teden skliče izredni vrh Evropske unije, na katerem bi skušali poiskati rešitev za največjo begunsko krizo v Evropi po drugi svetovni vojni.

Dodala je, da sta k sklicu vrha v telefonskem pogovoru danes že pozvala predsednika Evropskega sveta Donalda Tuska, ki bo zdaj "zadevo proučil".

Po mnenju nemške kanclerke Nemčija, Avstrija in Švedska, kamor se je že zateklo ali pa si želi zateči večina prebežnikov, same ne morejo obvladovati razmer.

De Maiziere za sankcije nesolidarnim članicam
Predtem je nekatere evropske države razburil nemški notranji minister Thomas de Maiziere, ki je predlagal, da bi 120.000 prebežnikov po državah članicah EU-ja najlažje razporedili tako, da bi državam, ki kvot ne bi spoštovale, zamrznili evropska finančna sredstva.

"Vzhodnoevropske države, ki zavračajo sprejem prebežnikov, so tudi tiste, ki dobivajo veliko denarja iz strukturnih skladov Evropske unije. Trenutno se državam, ki zavrnejo kvote, ničesar ne zgodi. Moramo začeti govoriti o načinih za stopnjevanje pritiska."

Češki notranji minister je grožnjo Nemčije označil za "prazno" in dodal, da te trditve nimajo nikakršne pravne osnove, slovaški premier Robert Fico pa je izjavil, da še "nikoli v zgodovini EU-ja nobena država ni bila kaznovana zaradi drugačnih stališč".

"Nikoli ne bomo sprejeli uvedbe obveznih kvot, pa če smo edina država, ki vztraja pri tem. Vsakega prebežnika, ki bo nezakonito prečkal mejo, bomo prijeli," je dodal.

Merklova je skušala malce omiliti izjave svojega notranjega ministra in pozvala k vrnitvi k evropskemu duhu. "Grožnje niso pravi način za doseganje dogovora," je prepričana.

De Maizieru je prikimal predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, ki je namignil, da bi morali razmisliti, ali bi te države, ki bi zavrnile sprejem prebežnikov, v prihodnje dobile manj sredstev.

Grčija mora končati prost pretok
Nemški notranji minister je tudi pozval Grčijo, naj konča dosedanjo prakso, ko na deset tisoče prebežnikov preprosto spušča naprej proti Zahodu. Je pa pohvalil, da je zdajšnja prehodna vlada v Atenah končno začela govoriti o vzpostavitvi posebnih območij za begunce in je pripravljena na sodelovanje z agencijo ZN-a za begunce (UNHCR). "To je odločilna točka, ki bo kar najhitreje vodila v razbremenitev," je poudaril.

Glede predvidevanja o tem, koliko beguncev bi lahko letos prišlo v Nemčijo, de Maiziere ni želel spreminjati že izrečenih napovedi. Nemški podkancler Sigmar Gabriel je v ponedeljek ugibal o kar milijonu ljudi, medtem ko vlada za zdaj uradno govori o 800.000.

"Ne bi želel zdaj spreminjati teh številk. Ko sem rekel 800.000, je to v Afganistanu pomenilo: aha, Nemčija uvaja kvoto, in ta je 800.000 (...) Vse, kar človek izjavi, ima res nenavaden psihološki učinek," je pojasnil svojo nezgovornost.