Vodja politične skupine socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu (S&D) Hannes Swoboda je obiskal Koper. V intervjuju za Radio Koper je pojasnil, kaj pričakuje od slovenskih in hrvaških politikov.

Gospod Swoboda, kako Evropski parlament gleda na trenutno politično krizo v Sloveniji?
Z zanimanjem spremljamo dogajanje v Sloveniji. Tudi ob skorajšnji hrvaški vključitvi v EU je pomembno, da se politična kriza čim prej razreši in da Slovenija izpolni svoje mednarodne zaveze. Jasno je, da vsaka politična kriza vedno vpliva tudi na sosednje države.

V tem trenutku ni jasno razmerje političnih sil v slovenskem parlamentu. Kaj če to privede do zamude pri ratifikaciji hrvaške pristopne pogodbe?
Kakršna koli zamuda bi imela v tem trenutku zelo negativne posledice, ne samo za Hrvaško in EU, ampak tudi za Slovenijo, saj bi se zamajalo zaupanje v slovensko politiko. To ne pomeni, da mora biti pri reševanju tega vprašanja dejavna zgolj Slovenija; Hrvaška ji mora priti nasproti. Katera koli rešitev pa mora temeljiti na pravni podlagi. Slovenska politika, zlasti njen premier, ima pri tem veliko odgovornost, da ravna v skladu z evropskimi načeli.

Ste optimist, da bosta državi pravočasno našli rešitev?
Sem. Politiki moramo biti optimisti že po naravi. Verjamem, da bodo vodilni v obeh državah imeli pred očmi Evropo, in ne svoje politične kariere.

Slovenija ni edina, ki še ni ratificirala hrvaške pristopne pogodbe. Ali obstajajo tudi v drugih državah zadržki do hrvaške vključitve?
Želel bi si, da bi bil pristopni proces do danes že končan. A po mojem mnenju v nobeni državi ne obstaja dvom ali težava pri ratifikaciji. Mislim, da to velja le za Slovenijo.

Nekateri opozarjajo, da si je EU nakopal veliko težav s širitvami in da bi moral po vključitvi Hrvaške zadihati in se za nekaj časa ustaviti. Kaj menite o tem?
Po vključitvi Hrvaške so bo to tako ali tako zgodilo. Sledil bo premor najmanj petih, šestih let. Ne želimo pa si popolne zaustavitve širitvenega procesa in črne luknje na Balkanu. To ne bi prineslo koristi nikomur, tudi Sloveniji in Hrvaški ne. Vse države na tem območju morajo seveda narediti domačo nalogo in ta je danes veliko težja kot pred 10 ali 20 leti. A ko bodo sprejete ključne reforme, se mora širitev nadaljevati. Vmes bi se lahko zgodila vključitev Islandije, a tudi tu je še veliko odprtih vprašanj.

V kakšni kondiciji pa sploh je EU? Na zadnjih evropskih volitvah je bila volilna udeležba zelo nizka, prihodnje leto, ko bodo nove volitve, bi bila lahko zaradi krize in vseh težav, s katerimi se spopada stara celina, še nižja. Vas to skrbi?
Nizka volilna udeležba skrbi vse evropske politike. Mobilizirati moramo državljane, da sami določijo, kakšno Evropo želijo. Pogosto smo pred volitvami priča močni kampanji proti Evropi, ki jo izvajajo zlasti nacionalistične skupine. Velike politične skupine v Evropskem parlamentu morajo zato dati ljudem izbiro, predlagati različne ekonomske in socialne politike, pa tudi imena za vodjo Evropske komisije. V prihodnje bi namreč morali hkrati odločati tudi o tem, kdo bo prvi med evropskimi komisarji, in ne le o razdelitvi mest v parlamentu.

Andrej Šavko, Radio Koper