Kot je na tiskovni konferenci poudaril uradni govorec ministrstva za zunanje zadeve Milan Balažic, se bodo srečali vsi trije, dvostransko srečanje med Samuelom Žbogarjem in Gordanom Jandrokovićem pa za zdaj ni dogovorjeno.

Balažic ni želel potrditi informacij, ki so se v javnosti pojavile glede Rehnovega predloga za reševanje mejnega spora med Slovenijo in Hrvaško, saj je diplomacija v času, ko potekajo pogajanja, zavezana molčečnosti. Je pa dejal, da "tisto, kar se je pojavilo v medijih, večinoma drži" in da Slovenija podpira Rehnovo pobudo, saj je ves čas predvidevala, da bo konec mediacije "neke vrste arbitraža".

Kot je znano, naj bi pri Rehnovem predlogu šlo za ad hoc arbitražo, ki bi upoštevala načelo pravičnosti, mejo pa naj bi določili do konca leta. Arbitrov naj bi bilo pet, Evropska komisija bi predlagala vodjo arbitražne skupine, ki bi izbral dva pomočnika, po enega arbitra pa bi imenovala Ljubljana in Zagreb.

Škrabalo predlaga kondominij
Pred tem je starosta liberalne politike na Hrvaškem Ivo Škrabalo predlagal, da bi Piranski zaliv postal hrvaško-slovenski kondominij, kar bi rešilo spor med državama. Škrabalo, ki je bil nekdaj tudi poslanec hrvaške socialno-liberalne stranke, je za novo številko hrvaškega tednika Globus povedal, da je hrvaškemu predsedniku Stipetu Mesiću in premierju Ivu Sanaderju že poslal predlog, a še ni dobil potrditve, "da so sprejeli moj predlog kot idejo za razmišljanje o urejanju motečih dvostranskih odnosov". "Kaj hočemo, v zadnjem času ima naš predsedniški dvojec veliko dela," je povedal Škrabalo, ki je sicer strokovnjak za mednarodno pravo.

"Bistvo predloga je v tem, da Slovenija in Hrvaška soglasno prenehata določati morsko meje, saj se bo pokazalo, da smo prišli v patpoložaj, iz katerega zaradi dosedanje prizadetosti ene in druge javnosti ni lahko najti izhoda. Predlagam, da vsa morska površina, zaradi katere sta v sporu Slovenija in Hrvaška, postane kondominij, torej prostor skupne suverenosti, s katerim bosta upravljali obe državi," je svoj predlog pojasnil upokojeni poslanec Škrabalo.

Zadovoljni bi bili Slovenija in Hrvaška
Škrabalo je dodal še, da bi se tako uresničila slovenska prizadevanja o celovitosti Piranskega zaliva in dotika z odprtim morjem, do katerega ne bi šli skozi hrvaške ozemeljske vode, ampak skozi skupne vode, Hrvaška pa bi uresničila svojo težnjo, da obdrži morsko mejo z italijanskimi ozemeljskimi vodami.

Kondominij naj bi sklenili za 50 ali 99 let, lahko pa bi ga razglasili tudi za trajnega, takoj po poteku določenega časovnega obdobja. "Kondominij naj bi pomenil skupno upravljanje s policijskimi, ekološkimi, pravosodnimi in drugimi vprašanji na spornem morskem prostoru, sicer pa ne na način, da bi nekdo rekel, da bo zdaj vaša policija nadzirala tisti, naša pa ta del, ker bi to spet pomenilo razmejitev," je še dodal Škrabalo, ki je pojasnil tudi, da naj bi policijske in obalne straže obeh držav nadzirale celoten akvatorij v imenu ene in druge države.

Pristojnosti na morju v rokah obeh držav
"Sodelovanje bi bilo treba urediti tako, da bi, denimo, slovenska sodišča obravnavala prekrške ali kazniva dejanja, ki so storjeni na celotnem območju, hrvaška sodišča pa bi, na primer, izvajala izvršbe ali obravnavala državljanske spore glede nedovoljenega ribarjenja in podobno," je sodelovanje med državama pojasnil Škrabalo.

Mednarodni pravnik je povedal še, da je kondominij sicer zastareli institut mednarodnega prava, ko gre za kopno, a se je izkazal za zelo prilagodljiv za urejanje sporov na vodi. "Bodensko jezero ali vsaj njegov del med Švico, Nemčijo in Avstrijo je kondominij. Meddržavno sodišče v Haagu je leta 1992 potrdilo, da je morski zaliv Fonseca v Srednji Ameriki pod skupno upravo Salvadorja, Nikaragve in Hondurasa. Imamo tudi mali zaliv Figuier med Francijo in Španijo na Atlantiku, ki je tudi kondominij od 100. obletnice francoske revolucije", je pojasnil Škrabalo.

Žerjav izrazil zaskrbljenost
Glede vsebine zadnjega Rehnovega predloga je zaskrbljenost izrazil poslanec SLS-a Radovan Žerjav, saj po njegovem mnenju brez dopolnil ta predlog za Slovenijo ni sprejemljiv. Stvar debate je tudi predlog o petih arbitrih. Dodal je, da nas ne sme biti sram ali strah, da bi nam kdor koli zaradi tega zameril. "Gre za našo pravico, za naš prav, in za to pravico se moramo boriti, pa četudi to komu v Evropski uniji, govorim o kakšni veliki članici, ne bo všeč." Z nadaljnjimi koraki bodo v stranki počakali do odločitve vlade glede Rehnovega predloga in tudi do odločitve hrvaške strani.

B. T.