Zunanji ministri EU-ja so se danes v Bratislavi srečali s turškim ministrom za evropske zadeve Ömerjem Celikom, s katerim so spregovorili o razmerah v Turčiji po spodletelem državnem udaru sredi julija. EU je sicer obsodil poskus udara, a je ob tem izrazil zaskrbljenost glede spoštovanja človekovih pravic ob številnih aretacijah po udaru. "Kot posledica srečanja obstaja močno soglasje glede osredotočanja na pozitivno agendo in dodatno krepitev sodelovanja med Turčijo in EU-jem," je dejal Celik novinarjem po srečanju z ministri EU-ja.

Ankara EU-ju sicer očita, da je poskus udara obsodil premilo, preveč pozornosti pa naj bi namenil posledičnemu ukrepanju turških oblasti. Kot poroča Reuters, je Ankara po poskusu udara odpustila 80.000 javnih uslužbencev, številne pa je tudi aretirala.

Odnosi med EU-jem in Turčijo so napeti tudi zaradi pričakovanja te države, da bo Bruselj ukinil vizume za njene državljane, kar sta se dogovorila v marca sprejetem sporazumu o omejevanju prihoda prebežnikov iz Turčije v EU. Turški zunanji minister Mevlüt Cavusoglu je že konec julija zagrozil, da bo Turčija prenehala spoštovati sporazum, če vizumi ne bodo ukinjeni do oktobra.

Marčni dogovor med Brusljem in Ankaro sicer predvideva, da bodo vsi prebežniki, ki bodo po 20. marcu nezakonito prišli iz Turčije na grške otoke, vrnjeni v Turčijo. Hkrati bodo po načelu eden za enega iz Turčije v EU preselili enako število sirskih beguncev. Ob tem pa je EU Turčiji obljubil tudi finančno pomoč za oskrbo beguncev na njenem ozemlju.

Avstrija za prekinitev dogovora
Tako slovaški zunanji minister Miroslav Lajčak, ki predstavlja trenutno predsedujočo državo Svetu EU-ja, kot evropski komisar za širitev Johannes Hahn sta na srečanju poudarila pomen pogovorov s Turčijo, za pomiritev odnosov med Brusljem in Ankaro. "Smo na zelo dobri ravni pogovorov," je dejal Hahn, ki se bo naslednji teden skupaj z visoko zunanjepolitično predstavnico EU-ja Federico Mogherini odpravil na obisk v turško prestolnico.

Avstrija se medtem še naprej zavzema za prekinitev pristopnih pogajanj s Turčijo, a ostaja pri tem stališču osamljena. Večina drugih držav namreč meni, da bi prekinitev pogajanj pomenila zgolj dodatno nestabilnost v regiji, kar pa bi bilo po njihovem mnenju nespametno. Hahn je glede avstrijskih zahtev poudaril, da to trenutno ni najpomembnejša tema. Po njegovih besedah so pomembnejše teme begunska problematika, stabilizacija Turčije, vizumska liberalizacija in gospodarsko sodelovanje med Unijo in Turčijo. Kot še poroča hrvaška tiskovna agencija Hina, je belgijski zunanji minister Didier Reynders pred današnjim sestankom opozoril, da bo nadaljevanje uvajanja smrtne kazni v Turčiji pomenilo konec njenega približevanja EU-ju.

Dvodnevnega neformalnega srečanja zunanjih ministrov EU-ja se je udeležil tudi slovenski minister Karl Erjavec. Med drugim so si izmenjali tudi poglede na aktualni položaj v Turčiji in izpostavili strateško naravo odnosa med EU-jem in Turčijo, tudi v kontekstu obvladovanja migracij ter pomena Turčije za varnost in stabilnost v regiji s posebnim poudarkom na Siriji. Izrazili so tudi pričakovanje, da se bo sodelovanje med EU-jem in Turčijo na področju migracij nadaljevalo v skladu z dogovorom in akcijskim načrtom.

Spoštovanje dogovora iz Minska
V povezavi z Ukrajino in izvajanjem dogovorov iz Minska so izrazili podporo nadaljevanju pogovorov v t. i. normandijskem formatu ter poudarili pomembno vlogo Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). Izpostavili so, da je dogovore iz Minska treba spoštovati in nadaljevati napore, usmerjene v izpolnitev zavez in pričakovanj.