V tem primeru bi se bilo treba sicer dogovoriti o številnih pogojih.

Voditelji članic Unije bodo v sredo na posebnem zasedanju o brexitu razpravljali o prošnji britanske premierke Therese May za preložitev brexita do 30. junija, saj si bodo zaradi tveganj, ki jih prinaša brexit brez dogovora za ljudi in podjetja na obeh straneh Rokavskega preliva, še naprej prizadevali izogniti temu scenariju, je zapisal Tusk v vabilu voditeljem na zasedanje.

A Tusk meni, da je treba razpravljati tudi o alternativi – prožni daljši preložitvi za največ eno leto. Ta bi bila po njegovem prepričanju smiselna, ker velika razhajanja v britanskem parlamentu ne kažejo na možnost potrditve ločitvenega sporazuma do konca junija in ker kratka preložitev povečuje tveganje niza nadaljnjih kratkih preložitev in kriznih vrhov. To pa bi v prihodnjih mesecih zasenčilo vse druge teme v EU-ju, škodilo podjetjem in državljanom ter povečalo tveganje brexita po nesreči.

Izstop, ko bosta obe strani pripravljeni?

Prožna preložitev pomeni, da bi se ta samodejno končala, ko bi obe strani ratificirali ločitveni sporazum. Združeno kraljestvo bi izstopilo, ko bi bilo na to pripravljeno. Ob morebitnem zastoju bi imelo čas tudi premisliti o strategiji glede brexita, sedemindvajseterica pa bi se izognila ponavljanju vrhov o brexitu, pojasnjuje Tusk.

Zaradi skrbi glede tveganj, ki jih prinaša nadaljnja navzočnost odhajajoče Britanije v Uniji za njeno delovanje v času ključnih odločitev o njeni prihodnosti, se je treba po Tuskovih besedah dogovoriti o številnih pogojih: ločitveni sporazum se ne bo odpiral, pogajanja o prihodnjih odnosih se ne bodo začela, mogoče pa so spremembe politične izjave o prihodnjih odnosih.

Poleg tega bi moralo Združeno kraljestvo zagotoviti lojalno sodelovanje tudi v tem ključnem obdobju, in to na način, ki izraža položaj odhajajoče članice. A Britanija bo v tem primeru ostala članica z vsemi pravicami in dolžnostmi, je poudaril Tusk. Ob tem je spomnil tudi na možnost preklica sprožitve 50. člena pogodbe EU-ja, ki opredeljuje izstop članice iz Unije.

"Glede brexita ni lahkih rešitev. Vse omenjene možnosti imajo svoje prednosti in slabosti," je opozoril Tusk, posvaril pred negativnimi čustvi in pozval k odprti, ustvarjalni in konstruktivni razpravi ter k spoštovanju Britanije, s katero se bo v vsakem primeru treba dogovoriti še o prihodnjih odnosih. "Nobena stran se ne sme čutiti ponižano na nobeni točki v tem težkem procesu," je še poudaril.

Mayeva pri Merklovi in Macronu

Theresa May je sicer danes v Berlinu obiskala Angelo Merkel, s katero sta se strinjali, da je pomembno zagotoviti urejen izstop Velike Britanije iz Evropske unije.

Britanska premierka in nemška kanclerka sta na pogovorih največ pozornosti posvetili britanski prošnji za preložitev izstopa do 30. junija. "Premierka je predstavila korake vlade, s katerimi bi uspešno končali proces brexita, in seznanila kanclerko s pogovori z opozicijo," so sporočili z Downing Streeta. Iz Berlina je britanska premierka odpotovala še v Pariz na pogovore s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom.

Mayeva se z voditeljema najvplivnejših članic Unije sestaja dan pred vrhom EU-ja o brexitu, na katerem bodo odločali o njeni prošnji za ponovno preložitev izstopa.

Barnier: London mora imeti jasen načrt

Glavni pogajalec Unije o brexitu Michel Barnier pa je dejal, da EU v zameno za vnovično preložitev brexita od Mayeve zahteva "jasen načrt z verodostojno politično podporo".

V Bruslju in članicah EU-ja so sicer do prošnje Mayeve dokaj zadržani. Kot opozarjajo, od Londona pričakujejo predvsem jasen načrt, kako naprej. Kot vse verjetnejša možnost se kaže daljša preložitev brexita, a pri tem je ob izvedbi evropskih volitev pričakovati niz ostrih pogojev, zlasti za zagotovitev lojalnega sodelovanja britanske strani v času preložitve. Ministri 27 članic EU-ja so večinoma izpostavljali, da je preložitev brexita "sredstvo, ne cilj sam po sebi".

Temeljni cilj sedemindvajseterice po Barnierjevih besedah ostaja izogniti se brexitu brez dogovora. "EU se ne bo nikdar odločil za brexit brez dogovora," je poudaril. A da se izognemo temu scenariju, je treba potrditi ločitveni sporazum, je dodal. Barnier je tudi znova izpostavil, da se je EU pripravljen prilagoditi, če bi se Združeno kraljestvo odločilo, da ostane v carinski uniji. Ob tem je ponovil, da se o ločitvenem sporazumu ne da na novo pogajati, mogoče pa je spremeniti politično izjavo o prihodnjih odnosih.

Nov element v zgodbi o brexitu je po Barnierjevih besedah čezstrankarski dialog Mayeve z vodjo opozicijskih laburistov Jeremyjem Corbynom. V EU-ju pričakujejo in upajo, da bo ta dialog privedel do večine za potrditev ločitvenega sporazuma. Ob tem je opozoril, da mora rezultat britanskega čezstrankarskega dialoga spoštovati integriteto notranjega trga EU-ja, načelo neločljivosti štirih temeljnih svoboščin in avtonomijo odločanja 27 članic Unije.

Ministri zadržani do nove preložitve

Tudi posamezni predstavniki članic so ob prihodu na zasedanje v Luksemburgu izpostavljali, da so za preložitev brexita potrebna stroga merila in več jasnosti na britanski strani. "Velika Britanija bo morala pokazati več napredka, če želi preložitev," je dejal nemški državni sekretar na zunanjem ministrstvu Michael Roth in opozoril, da bi daljša preložitev terjala zelo stroga merila. Njegova francoska kolegica Amelie de Montchalin je poudarila, da želijo razumeti, zakaj potrebuje Združeno kraljestvo preložitev in s čim jo britanska stran utemeljuje. Nato pa sledi vprašanje pogojev in vloge Britanije v tem času, je dejala.

Brexit je bil načrtovan 29. marca, a ga je EU preložil na 12. april. Brez dogovora o vnovični preložitvi in brez potrditve ločitvenega sporazuma v britanskem parlamentu sledi 12. aprila opolnoči brexit brez dogovora. Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je po neuradnih navedbah predlagal prožno enoletno preložitev.