S sprožitvijo 50. člena je po 44 letih članstva Velike Britanije v Uniji stekel ločitveni postopek med Londonom in Brusljem. Britanska vlada je morala sprožiti postopek v skladu s pogodbo o EU-ju zaradi izida na referendumu 23. junija lani, na katerem je 51,9 odstotka britanskih volivcev in volivk glasovalo za izstop iz Unije.

Država, ki želi izstopiti iz EU-ju, mora o svoji nameri najprej uradno obvestiti Evropski svet, ki nato pripravi smernice, na podlagi katerih se Unija pogaja, in sklene s to državo sporazum, v katerem opredeli pogoje za njen izstop ob upoštevanju okvira prihodnjih odnosov med stranema.

Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk, ki je pismo Therese May že prejel, je napovedal, da bo v 48 urah po britanskem obvestilu predstavil osnutek smernic za pogajanja. Te bodo vključevale tudi tri področja, o katerih se želi EU najprej pogajati. Gre za račun, ki ga bo morala Velika Britanija plačati ob odhodu, pravice državljanov EU-ja v Veliki Britaniji in mejo med Irsko in Severno Irsko.

Tusk je poudaril, da nobena stran v procesu ne bo pridobila. "Gre le za nadzor škode," je dejal novinarjem v Bruslju in dodal, da je cilj minimizirati stroške za podjetja in državljane EU-ja. Po njegovih besedah se za zdaj ni nič spremenilo, saj dokler Velika Britanija ne bo izstopila, bo veljalo pravo EU-ja.

"Ni razloga, da bi se pretvarjali, da je to srečen dan, ne v Londonu ne v Bruslju," je dejal predsednik Evropskega sveta in dodal, da se tudi sam ne bo pretvarjal, da je danes srečen. A sam meni, da je - paradoksalno - v brexitu tudi nekaj dobrega, saj je ostala sedemindvajseterica članic postala odločnejša in enotnejša. "Taki bomo tudi v pogajanjih, ki so pred nami," je napovedal.

Po sprejetju smernic bo Evropska komisija objavila priporočila za pogajanja, ki jih morajo potrditi članice in šele potem evropski pogajalec Michel Barnier dobi mandat za začetek pogajanj, ki bodo verjetno stekla maja ali junija. Po oceni Barnierja bi se lahko pogajanja najhitreje končala oktobra 2018, nakar bodo morali dogovor potrditi v britanskem in evropskem parlamentu ter voditelji EU.

"Vas že pogrešamo. Hvala in na svidenje," je ob koncu izjave Britancem sporočil Tusk.

May: Ni več poti nazaj
V parlamentu je premierka Theresa May dejala, da po uradnem začetku postopka za izstop ni več poti nazaj. "Britanija zapušča EU, poslej bomo sami sprejemali odločitve in zakone, prevzeli bomo nadzor nad stvarmi, ki so za nas najpomembnejše. In to priložnost bomo izkoristili ter zgradili močnejšo in pravičnejšo Britanijo za svoje otroke in vnuke," je dejala.

Britance in Britanke je pozvala, naj bodo enotni in naj si skupaj prizadevajo za sklenitev čim boljšega sporazuma z EU-jem. "Rada bi, da postanemo resnično globalna Britanija, najboljša prijateljica in partnerica evropskih sosedov," je dejala. Zatrdila, je da bo v pogajanjih zastopala vse ljudi, ki živijo v Združenem kraljestvu, tudi državljane EU-ja, ki živijo na Otoku in katerih status po brexitu bo treba še določiti. Uniji je Theresa May ponudila tudi nadaljevanje sodelovanja pri vprašanjih varnosti.

Začetek pogajanj maja ali junija
29. aprila bo vrh, na katerem naj bi voditelji 27 članic Unije (torej brez Velike Britanije) sprejeli smernice. Evropska komisija bo nato objavila priporočila za pogajanja, ki jih morajo potrditi članice. Šele ko bodo smernice potrjene, bo evropski pogajalec Michel Barnier dobil mandat za začetek pogajanj, ki bodo verjetno stekla maja ali junija.

Izstopna pogajanja naj bi trajal največ dve leti. Po Barnierjevih predvidevanjih bi se lahko najhitreje končala oktobra 2018, nato pa bodo morali dogovor potrditi britanski in Evropski parlament ter voditelji članic EU-ja. Velika Britanija bo prva država, ki bo izstopila iz EU-ja.

Cerar si želi enotnosti
Slovenski premier Miro Cerar je izrazil željo, da bi sedemindvajseterica v pogajanjih z Otokom nastopila enotno in tako, da bo zaščitila svoje interese oziroma interese držav članic in njihovih državljanov.

Kot so ob tem še sporočili iz kabineta premierja, si je po Cerarjevem mnenju treba prizadevati za obojestransko sprejemljivo rešitev, ki bo ohranila pomemben prijateljski odnos Združenega kraljestva in EU-ja ter dobre dvostranske odnose Združenega kraljestva s Slovenijo.

Erjavec: Minimalen vpliv na Slovence
Izstop iz EU-ja, ki ga začenja Velika Britanija, ni dober ne za unijo ne za Združeno kraljestvo, je dejal zunanji minister Karl Erjavec, ki je ocenil, da brexit ne bo povzročil posebnih težav Slovencem v Londonu, na gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Veliko Britanijo pa bo vplival le minimalno.

Bo pa izstop Velike Britanije po Erjavčevem mnenju vplival na EU, v katero je Slovenija vpeta, predvsem na izvozno gospodarstvo, kar posredno ni dobro.