Predvsem o finančni perspektivi
V ospredju pogovorov je bila sicer prihodnja finančna perspektiva. Predsedujoči EU-ju, luksemburški premier Jean-Claude Juncker, je pretekli teden predlagal še dodatno znižanje skupne porabe v izplačilih na le odstotek bruto nacionalnega prihodka in tako predlog približal zahtevam šesterice največjih plačnic v skupno evropsko blagajno, med njimi Nemčije, Francije in Avstrije, je poročal Radio Slovenija.

Popušča tudi Avstrija?
Vsi ministri evroobmočja so se strinjali, da je za prihodnjo finančno perspektivo najboljše, če EU na vrhu prihodnji teden v Bruslju sprejme dogovor. S tem bi voditelji dokazali, da gre Evropa še vedno naprej in da je sposobna sprejemati odločitve. Po Nemčiji naj bi na možnost kompromisa zdaj kazala tudi Avstrija.

Bajuk optimističen
Slovenski finančni minister Andrej Bajuk je ob robu zasedanja dejal, da je optimist glede dogovora na vrhu povezave. Obstaja čut, da v tem trenutku EU potrebuje pozitiven korak. V novih političnih okoliščinah po dvojnem referendumskem "ne" ustavi obstaja okrepljeno prepričanje o nujnosti dogovora. Za Slovenijo bi bilo pozitivno, da do dogovora pride, čeprav vsaka rešitev seveda ni sprejemljiva, je povedal Bajuk.

Potočnik svari pred krčenjem
Da bi krčenje proračunskih sredstev močno prizadelo področje za znanost in raziskave, je v Luksembourgu opozoril pristojni evropski komisar Janez Potočnik. Sicer pa so ministri med drugim ustavili postopek proti Nizozemski, uveden zaradi kršenja pravil Pakta o stabilnosti in rasti, in sprejeli direktivo proti pranju denarja.

Sprožen postopek proti Italiji
Evropska komisija je zaradi previsokega proračunskega primanjkljaja v letih 2003 in 2004 sprožila disciplinski postopek proti Italiji. Bruselj se je za ukrepe odločil, ker ocenjuje, da se bo primanjkljaj v prihodnje še povečeval, Po marca sprejeti reformi Pakta o stabilnosti in rasti je to prvi tovrsten ukrep komisije, o uvedbi sankcij proti Italiji pa bodo dokončno odločili finančni ministri.

Rim storil premalo
Komisijo skrbi, da je Italija dopustila povečevanje primanjkljaja, hkrati pa ni storila ničesar, da bi stimulirala gospodarsko rast. Po pričakovanjih komisije naj bi primanjkljaj Italije leta 2005 dosegel že štiri odstotke BDP-ja. Kot je znano, so se članice EU-ja marca sporazumele o reformi Pakta o stabilnosti in rasti, v skladu s katero so države dobile več manevrskega prostora pri reševanju svojih finančnih težav. Vendar pa proračunski primanjkljaj še vedno ne sme presegati treh odstotkov BDP-ja, razen v izjemnih okoliščinah, kar pa pri Italiji ni primer.