Ukrajinski vojaki med polji sončnic. Fotografija je bila posneta leta 2014 na vzhodu Ukrajine v Krivi Luki. Foto: AP
Ukrajinski vojaki med polji sončnic. Fotografija je bila posneta leta 2014 na vzhodu Ukrajine v Krivi Luki. Foto: AP

Pridelek iz sončničnih semen bi se lahko v Ukrajini zaradi vojne letos zmanjšal za 42 odstotkov, na 9,6 milijona ton. Razlog je občutno zmanjšanje setvenih površin zaradi ruskega napada, je sporočila analitična agencija za kmetijstvo APK-Inform.

Ukrajina je največja svetovna pridelovalka sončničnih semen in izvoznica sončničnega olja. APK-Inform dodaja, da bi bile lahko setvene površine za sončnice letos najmanjše v zadnjih 13 letih. Padle bi lahko na minimalno raven, na okoli 4,2 milijona ali 4,4 milijona hektarjev, kar je za 35 odstotkov manj kot lani.

"Zmanjšanje je posledica tega, da je večina bitk v državi zgoščena v glavnih pokrajinah, v katerih pridelujejo sončnice," dodaja APK-Infom. Po njihovi napovedi bi se lahko pridelek ogrščice zmanjšal za 19 odstotkov, na 2,52 milijona ton, pridelek soje pa za 23 odstotkov, na 2,74 milijona ton.

Ukrajinski kmetijski minister Roman Leščenko, ki je danes odstopil s položaja, je ta teden povedal, da bi se lahko površina spomladanskih posevkov v Ukrajini letos več kot prepolovila z ravni iz leta 2021, to je na približno sedem milijonov hektarjev.

Sorodna novica Vojna v žitnici Evrope: "Unija ne more biti samooskrbna. Najbolj me skrbijo oljnice."

Poziv Evropskega parlamenta k večji neodvisnosti pridelave hrane

Evropski poslanci menijo, da sta pandemija covida-19 in vojna v Ukrajini pokazali, da mora EU zmanjšati svojo odvisnost od uvoza od omejenega števila dobaviteljev. Pozivajo k diverzifikaciji ponudbe iz tretjih držav in kratkoročno zahtevajo, da Evropska komisija prouči, kako ublažiti vpliv visokih cen gnojil na kmete.

S tem razlogom so sprejeli resolucijo o potrebi po nujnem akcijskem načrtu EU-ja za zagotovitev prehranske varnosti v EU-ju in zunaj njega po ruski invaziji na Ukrajino.

Semena in gnojila ukrajinskim kmetom

Poslanci pozivajo tudi k takojšnji pomoči v obliki preskrbe s hrano za Ukrajino in k ponovnemu zagonu strategije EU-ja za proizvodnjo hrane, so sporočili iz parlamenta. "EU bi moral odpreti tudi prehranske koridorje v Ukrajino in iz nje ter jih uporabljati kot alternativo zaprtim črnomorskim pristaniščem," so prepričani v Evropskem parlamentu.

Ukrajinskim kmetom bi bilo treba zagotoviti tudi semena, gorivo in gnojila, so sporočili iz Evropskega parlamenta.

Poziv k povečanju domače pridelave hrane

Da bi dolgoročno zmanjšali odvisnost od uvoza gnojil, Evropski parlament predlaga prehod na alternativne ekološke vire hranil za kmetijstvo in podporo kmetijskim inovacijam.

Zaradi motenj pri uvozu kmetijskih pridelkov poslanke in poslanci Evropskega parlamenta zahtevajo povečanje domače proizvodnje hrane. Kmetijska zemljišča bi morali uporabljati samo za pridelavo hrane in krme, menijo.

Da bi se odzvali na nujne potrebe, evropski poslanci želijo, da bi kmetje v letu 2022 lahko uporabili praho za proizvodnjo stročnic.

Komisija bi morala po presoji parlamenta zagotoviti tudi podporo najbolj prizadetim sektorjem in uporabiti krizno rezervo za 479 milijonov evrov. Po mnenju Evropskega parlamenta bi bilo treba državam članicam omogočiti tudi, da gospodarskim subjektom na kmetijskem trgu dodelijo široko, hitro in prožno državno pomoč.

Resolucijo o potrebi po nujnem akcijskem načrtu EU-ja za zagotovitev prehranske varnosti v EU-ju in zunaj njega po ruski invaziji na Ukrajino je Evropski parlament sprejel s 413 glasovi za, 120 glasovi proti in 49 vzdržanimi glasovi.