"V času vse večjih geopolitičnih trenj se trgovina vse bolj uporablja kot orožje, EU in njegove članice pa so vse pogosteje tarče gospodarskega ustrahovanja," je poudaril izvršni podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis.

Z omenjenim predlogom posreduje EU po njegovih besedah jasno sporočilo, da bo odločno branil svoje interese. "Ta vzvod nam bo omogočil odzivanje na geopolitične izzive v prihodnjih desetletjih ter ohraniti Evropo močno in okretno," je dodal Dombrovskis, ki je tudi komisar za trgovino.

V Bruslju poudarjajo, da je to v prvi vrsti opozorilni oziroma odvračalni mehanizem, ki naj bi predvideval veliko možnosti, da tretja država odstopi od spornih ukrepov, preden Unija dejansko uvede povračilne sankcije.

Komisija predlaga, naj se odločitve sprejemajo z delegiranimi ali izvedbenimi akti, kar naj bi zagotovilo zadostno prožnost in hitrost ukrepanja. Članice bi imele možnost zavrnitve predloga Evropske komisije s kvalificirano večino, kar pa je težko zagotoviti.

Mehanizem osredotočen le na gospodarsko izsiljevanje

Mehanizem se nanaša le na gospodarsko izsiljevanje, ne na druge oblike pritiskov ali ustrahovanja v odnosih s tretjimi državami. Temeljni cilj je tretjim državam preprečiti izvajanje pritiskov na EU, ki bi posegali v evropske notranje zadeve.

To je namera, da se tretjim državam prepreči omejevanje ali ogrožanje trgovine ali naložb s ciljem spremembe politik EU-ja na področjih, kot so podnebne spremembe, obdavčevanje ali varnost hrane, so ponazorili v Evropski komisiji. Konkretnejši pa niso želeli biti, češ da se bo o ukrepih odločalo od primera do primera.

Kakšni bi bili konkretni ukrepi?

Unija bo na podlagi tega mehanizma lahko glede na predlog sprožila širok nabor ukrepov, pri čemer ne bo merilo oblika samega ukrepa, temveč namera gospodarskega izsiljevanja. Ukrepi bodo lahko zelo različni – uradni, neuradni, bojkot blaga EU-ja.

Unija bi lahko na podlagi tega mehanizma v primeru poseganja v njeno suverenost uvedla trgovinske in naložbene omejitve ter sankcije v povezavi s pravicami intelektualne lastnine proti tretji državi, ki bi jo gospodarsko izsiljevala.

Med možnostmi ukrepanja v Komisiji navajajo tudi omejitve dostopa do evropskega trga na področju javnega naročanja, v okviru kemične ter sanitarne in fitosanitarne zakonodaje ali dostopa do evropskih raziskovalnih programov.

Bistveno je, da bo imela pri odločanju o sprožitvi mehanizma bistveno vlogo Evropska komisija, kar naj bi olajšalo skupno ukrepanje, ki je zdaj precej ohromljeno zaradi potrebe po soglasju. To tudi uradno ne bo zunanjepolitični, temveč trgovinski instrument, ki ne terja soglasja.