Ocenili so napredek pri gradnji bančne unije, ki bo zagotovila, da bodo v prihodnje banke same plačevale za svoje napake. Koliko jih bo to stalo, tudi za slovenske banke še vedno ni znano, saj morajo kljub doseženemu političnemu dogovoru podrobnosti še doreči.

Ministrsko zasedanje so zaznamovala optimistična sporočila - o Grčiji, evropskem okrevanju, bančni uniji in kljub vsemu tudi Sloveniji. Nemški minister Wolfgang Schäuble je takole odgovoril o slabih posojilih v slovenskih bankah: "Izhajamo iz dejstva, da lahko Slovenija vse težave, ki so v posameznih bankah, reši s svojimi močmi, in sicer ne glede na to, kar so številni govorili lani," je dejal in spomnil, da me med njimi ni bilo nemškega finančnega ministra.

Ministri in guvernerji so bili optimistični tudi glede bančne unije, čeprav so številne podrobnosti glede odločanja o reševanju ali zapiranju šibkih bank v prihodnje še odprte - na primer to, koliko bo posamezna banka morala - od prihodnjega leta naprej - prispevati v domači oziroma skupni reševalni sklad. A viceguvernerka Banke Slovenije Mejra Festić zagotavlja, da "to za banke ne bo breme".
V NLB-ju in NKBM-u po vseevropskih pregledih in testih ne pričakuje bistveno drugačnih rezultatov od lanskih, a čemu se bosta zaradi tega lahko izognili ter koliko bo vse skupaj stalo, kot pravijo, še vedno ne vedo. Državni sekretar Mitja Mavko: "Naš namen je, da v maksimalni meri vključimo opravljeno delo iz lanskega leta, polnega prekrivanja pa ne bo, ker je tudi zajem bank drugačen."

Ali bo Slovenija v skupen nadzor in skupno reševanje poleg obveznih treh največjih vključila še kakšno banko, še niso odločali. Razmišljanj o združitvi Abanke, Gorenjske banke in Banke Celje sogovornika nista želela komentirati, združevanje je lahko eden izmed ukrepov za krepitev finančne stabilnosti. Neuradno pa naj bi se nekateri udeleženci zanimali za to, kdaj bo objavljen razpis za prodajo NKBM-a.

Ob rob ministrski razpravi o Ukrajini in morebitnih gospodarskih sankcijah pa sogovornika pojasnjujeta, da slovenske banke niso izpostavljene niti do Ukrajine niti do Rusije.

Erika Štular, Radio Slovenija, Atene