zameno za posojilo do 86 milijard evrov.

Finančni ministri držav v evrskem območju so v Bruslju razpravljali tako o izvajanju programa pomoči za Grčijo kot skorajšnjem izteku programa pomoči za Ciper. A bolj kot Ciper, ki se mu konec marca izteče program pomoči, je bila v središču pozornosti Grčija. Ta mora izvesti reforme, da bi prejela tretji program posojila, vreden do 86 milijard evrov. Jabolko spora je pokojninska reforma, ki jo želijo v Bruslju, Grki pa proti njej že protestirajo.

Uspešen zaključek pregleda izvajanja reform je nujen tudi za začetek razprave o lajšanju ogromnega grškega dolga, ki ga v zameno za sodelovanje pri pomoči Grčiji zahteva Mednarodni denarni sklad (IMF).

Begunska kriza ne sme biti izgovor
"Imamo staro obljubo, da bomo, če grška vlada izpolni svoje zaveze, naredili, kar je potrebno, da naredimo servisiranje dolga sprejemljivo. Danes smo jasno povedali, da je to vprašanje na mizi," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedal vodja evroskupine Jeroen Dijsselbloem. Predstavniki EU-ja so ob prihodu na zasedanje sicer poudarili, da begunska kriza ne sme biti izgovor za zavlačevanje z reformami. "Naj jasno povem, da potrebujemo kredibilno, vzdržno pokojninsko reformo, temu pa mora slediti tudi proračun," je dodal.

Veliko pozornosti so deležna tudi nesoglasja med IMF-om in evropskimi institucijami - ne strinjajo se glede ocene trenutnega stanja grškega gospodarstva in glede tega, kako strogo je treba Grčijo "privijati" pri izvajanju reform. "Institucije morajo pokazati, da delijo isti pogled," je ob prihodu na zasedanje dejal evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici.

Pred Grčijo je še dolga pot
Grški premier Aleksis Cipras je IMF v nedeljo obtožil, da želi z nekorektnimi ocenami o stanju grškega gospodarstva odložiti pregled izvajanja reform, od katerega je odvisno izplačilo novega svežnja posojila. Brez tega bi lahko Grčija do poletja znova zašla v težave.

Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je ob prihodu na zasedanje po poročanju nemške tiskovne agencije DPA poudaril, da potrebuje Grčija vsakršno pomoč pri reševanju begunske krize, vendar pa se tega po njegovem mnenju ne sme povezovati s programom pomoči. "Do Grčije smo bili radodarni, tudi ostajamo radodarni. Grčiji smo z nizkimi obrestmi za več let omogočili dostop do finančnih trgov," je dejal in opozoril, da je pred državo še dolga pot.

Za Ciper je bilo to zasedanje prijetnejše, saj je zadnje pred iztekom programa pomoči konec marca. Ciper ni zaprosil za previdnostno posojilo, ki bi mu pomagalo pri vrnitvi v finančno samostojnost. Evroskupina mu je danes čestitala za "uspešno izvedbo programa in pomembne dosežke v preteklih treh letih". V evrskem območju poudarjajo, da je program pomoči za Ciper velik uspeh. Od predvidenih devetih je država na koncu potrebovala 6,3 milijarde evrov pomoči.