Kakšen bo odgovor Vladimirja Putina? Lahko Rusija kljub odvisnosti od prodaje energentov zapre plinsko pipico? Foto: Reuters
Kakšen bo odgovor Vladimirja Putina? Lahko Rusija kljub odvisnosti od prodaje energentov zapre plinsko pipico? Foto: Reuters
MH17
Sestrelitev malezijskega letala MH17 in nato vedenje separatistov in Rusije, ki niso zagotovili spoštljivega ravnanja s posmrtnimi ostanki žrtev, sta sprožila ogorčenje in občutno spremenilo vzdušje v Evropski uniji, od koder sta bili dve tretjini žrtev. Foto: Reuters
EU odločneje proti Rusiji zaradi Ukrajine

"Današnja odločitev je bila neizogibna," je v kratkem odzivu poudarila nemška kanclerka Angela Merkel. Hkrati je rusko vodstvo pozvala, naj "sledi poti umiritve razmer in sodelovanja" glede ukrajinske krize. V nasprotnem primeru bodo sledili nadaljnji koraki, je zagrozila Merklova.

"Vedno znova smo poudarjali, da sta nezakonita priključitev Krima in nadaljnja destabilizacija vzhodne Ukrajine nesprejemljivi. Zaradi tega je bila današnja odločitev neizogibna," je še dejala Merklova.

V govoru javnosti je nove sankcije predstavil tudi predsednik ZDA Barack Obama. Prvi del novih sankcij se vrti okoli financ, s čimer bodo prizadeli tri ruske banke (VTB, Banka Moskva in RSKB). Drugi sklop sankcij zadeva ladjedelništvo in pomorstvo.


Odločno opozorilo Moskvi

Sveženj gospodarskih sankcij je "odločno opozorilo", da sta nezakonita priključitev ozemlja in namerna destabilizacija sosednje suverene države v 21. stoletju nesprejemljivi, sta v skupni izjavi v imenu EU-ja poudarila Herman Van Rompuy in Jose Manuel Barroso.

"Z jezo in frustracijo smo priča zamudam pri zagotavljanju mednarodnega dostopa do prizorišča strmoglavljenja letala ... in nedostojnemu ravnanju s posmrtnimi ostanki žrtev," sta še poudarila predsednika.

Prizadete banke in naftna industrija
Podrobnosti za zdaj še niso javno znane. Viri v Bruslju so izdali, da bodo nove sankcije veljavne tri mesece, nato bodo pregledali njihovo učinkovitost. Sankcije naj bi vključevale omejitev dostopa ruskih bank v večinski državni lasti na evropske kapitalske trge (tudi za v Sloveniji navzočo Sberbanko), embargo na orožje ter prepoved izvoza tehnologije za dvojno uporabo in občutljivih tehnologij, tudi v energetskem sektorju, še zlasti v naftno-plinski industriji.

Že predtem so zaradi priključitve Krima veljale omejene sankcije, ki so bile uperjene proti vodilnim predstavnikom države Rusije, ki so jim zamrznili premoženje in jim prepovedali potovanje v EU.

Članice morajo prispevati še pisno privolitev
Politični dogovor o gospodarskih sankcijah je dosegel odbor stalnih predstavnikov oziroma veleposlanikov članic pri EU-ju na podlagi zakonodajnih predlogov, ki jih je pretekli petek pripravila Evropska komisija.

Kot kaže, za dokončno potrditev sankcij ne bo potreben vrh EU-ja. Pričakuje se, da bodo članice dogovor, dosežen na veleposlaniški ravni, potrdile s pisnim postopkom ob politični izjavi predsednika Evropskega sveta Hermana Van Rompuya.

Na obeh straneh izguba milijard
Gospodarske sankcije naj bi ruskemu gospodarstvu samo letos povzročile za 23 milijard evrov, prihodnje leto pa 75 milijard evrov škode. Učinek sankcij naj bi tako predstavljal 1,5 odstotka ruskega bruto domačega proizvoda (BDP) letos in 4,8 odstotka BDP-ja prihodnje leto, so po poročanju EUObserverja izračunali v Bruslju.

A kazenski ukrepi proti Rusiji zaradi njene podpore proruskim separatistom na vzhodu Ukrajine bodo zaboleli tudi Evropsko unijo. Evropska komisija pričakuje, da bo EU na račun sankcij letos izgubil približno 40 milijard evrov (0,3 odstotka BDP-ja) in prihodnje leto še okoli 50 milijard evrov (0,4 odstotka BDP-ja).

Slovenija je leta 2013 v Rusijo izvozila za milijardo evrov blaga, uvozila pa za 450 milijonov evrov (leto predtem izvoz 942 mio. evrov in uvoz 379 mio. evrov) in bo najverjetneje med članicami, kjer bi se lahko sankcije najbolj poznale.

EU odločneje proti Rusiji zaradi Ukrajine