Evropski parlament ima register lobistov in interesnih skupin, ki tam delujejo, že od leta 1996. Zastopniki organizacij, ki so želeli lobirati v Evropskem parlamentu, so morali zaprositi za akreditacijo in sprejeti kodeks ravnanja Evropskega parlamenta. Leta 2008 je Evropska komisija vzpostavila prostovoljni register zastopnikov interesov in kodeks ravnanja za lobiste.

Leta 2011 pa sta v želji po večji preglednosti delovanja evropskih institucij Evropski parlament in Evropska komisija vzpostavila in zagnala skupni javni register s podatki o lobistih oz. o t. i. zastopnikih interesov, ki poskušajo vplivati na oblikovanje evropskih politik in odločanje v evropskih institucijah.

Register o preglednosti je namenjen registraciji in spremljanju organizacij ter samozaposlenih oseb, ki sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju zakonodaj Evropske unije, ne glede na uporabljen komunikacijski kanal ali komunikacijsko sredstvo.

Nadzorniki se pri tem povezujejo s člani, uradniki in drugim osebjem v evropskih institucijah, pripravljajo, razpošiljajo in posredujejo pisma, informativno gradivo ali dokumente za razpravo in dokumente o stališčih ter organizirajo dogodke, ki so namenjeni vsem zaposlenim v institucijah Evropske unije. Javni register o preglednosti delovanja evropskih institucij omogoča tudi iskanje vseh podatkov na enem mestu, kar evropskim državljanom ponuja pregled nad tem, kateri udeleženci so v stiku z institucijami. S tem je olajšana tudi naloga zastopnikov interesov, ki se registrirajo le enkrat.

V register se ne morejo vpisati uradni predstavniki držav članic, tretjih držav in mednarodnih organizacij. Vpis prav tako ni namenjen socialnim partnerjem, kot so sindikati in združenja delodajalcev, če opravljajo naloge, ki so jim dodeljene v pogodbah. Register tudi ne zadeva cerkva in verskih skupnosti, političnih strank ter lokalnih, regionalnih in občinskih organov.
Register je javno dostopen na spletu, vendar brez osebnih podatkov o kontaktni osebi. Upravlja ga skupni Sekretariat registra za preglednost, ki sta ga ustanovila Evropski parlament in Evropska komisija.

Register preglednosti predpisuje objavo višine zneska evropskih sredstev, ki jih prejmejo registrirane organizacije, in vzpostavlja postopke za pritožbe ter morebitne sankcije. Najhujša kazen je izbris iz registra.

Registracija lobistov v register o preglednosti ni obvezna, vendar Evropski parlament ohranja neomejeno pravico odločanja o tem, komu dovoli vstop v svoja poslopja. Tako je registracija dejansko obvezna, saj nihče ne more pridobiti izkaznice, ki omogoča vstop v parlament, brez predhodne registracije. Parlament je vzpostavil tudi poseben sistem, ki beleži vse sestanke med poslanci in interesnimi skupinami v zvezi s posameznimi zakonodajnimi predlogi.

Številni analitiki so kljub temu vzpostavljenemu sistemu prepričani, da je veliko takšnih lobistov, ki so s predstavniki Evropskega parlamenta preveč tesno povezani. Tisti, ki so skeptični do transparentnosti in zakonitosti lobiranja, menijo, da je vpliv finančnega lobija na oblikovanje politik ključnih institucij Evropske unije večji, kot je dovoljeno.

Z vplivanjem na sprejemanje zakonodaje, ki narekuje življenje prebivalcev Evropske unije, si v Bruslju služi kruh približno 15.000 lobistov. Privrženci zakonitega lobiranja ob tem opozarjajo, da ne gre v isti koš metati lobistov, ki vplivajo na politične odločevalce, in tistih, ki vplivajo na povezovanje ljudi, in svoj čas namenjajo predvsem pridobivanju informacij in vzpostavljanju stikov.

Ena od nevladnih organizacij, ki opozarja na preveliko moč bruseljskih lobijev, Corporate Europe Observatory, je pretekli teden objavila še konkretnejše številke. Po odkritju, da evropske banke in druge finančne institucije za lobiranje v Bruslju letno porabijo več kot 120 milijonov evrov, evropske institucije pa zaposlujejo več kot 1700 lobistov, se tako mnogo članov kampanje za večjo transparentnost sprašuje o dejanski učinkovitosti registra preglednosti. Prepričani so, da bi bilo v nadzor registra in samo registracijo treba vnesti jasnejša in strožja pravila, s čimer bi se lahko parlamentarci in komisarji izognili interesnim konfliktom, hkrati pa bi bilo primerov koruptivnosti, po kateri Bruselj slovi, manj.

Pri Corporate Europe Observatory ugotavljajo, da sta med organizacijami, ki imajo največji vpliv na Evropsko komisijo, evropsko poslovno združenje BusinessEurope in ameriška gospodarska zbornica v Bruslju. Olivier Hoedeman, aktivist in član organizacije Corporate Europe Observatory s sedežem v Kölnu v Nemčiji, pravi, da njihovo raziskovanje tega področja traja že skoraj dve desetletji: ''Sredi 90. let smo naleteli na veliko primerov evropskih zakonodaj, ki jih je praktično oblikovala industrija, lobiji industrije. V tem smo videli temeljni problem, zato smo se odločili, da ustanovimo skupino, ki bo dokumentirala primere, in začnemo razvijati strategijo, ki bo ta vpliv zmanjšala. Tako se je vse skupaj začelo.''

Po poročanju spletnega časopisa EUobserver je Sharon Bowles, predsednica Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, na zadnjem plenarnem zasedanju pred majskimi evropskimi volitvami povedala, da so od leta 2009 do danes sprejeli 63 zakonov, ki regulirajo poslovanje finančnega sektorja. Ob tem je dodala, da ne gre pozabiti niti dejstva, da je Evropska unija z davkoplačevalskim denarjem reševala evropske banke. In tudi zato naj bi bil njen odbor pod velikim pritiskom finančnih lobistov.

Iz Velike Britanije, ki ima največji sektor finančnih storitev v Evropski uniji, prihaja več kot 140 lobističnih skupin, sledita ji Nemčija in Francija.