Največ presežnih smrti so ugotovili v aprilu, ko je umrlo 25 odstotkov več ljudi kot v istem mesecu med letoma 2016 in 2019. Število presežnih smrti je začelo naraščati približno od marca lani dalje, predvsem zaradi covida-19. Presežne smrti so bile očitne predvsem v določenih državah, ki jih je pandemija prizadela huje.

Po lanskem črnem aprilu so opazili nižje ravni presežnih smrti med majem in julijem, avgusta pa so številke spet začele rasti. Takrat je Evropo zajel drugi val epidemije. V septembru so zabeležili okoli osem odstotkov več smrti, v oktobru pa 17 odstotkov. Glede na dostopne podatke iz nekaterih držav članic je bilo novembra še huje.

Oktobra največ presežnih smrti na Češkem, Poljskem in v Sloveniji, najmanj v Estoniji, Latviji in na Danskem
Presežne smrti so beležili vse leto, so se pa deleži razlikovali glede na epidemiološko sliko od države do države. V oktobru je imela največji delež presežnih smrti Češka s 53 odstotki, sledi Poljska s 45 odstotki. Na tretjem mestu je Slovenija s skoraj 30 odstotki presežnih smrti v primerjavi z enakim obdobjem v preteklih letih. Najmanj presežnih smrti so ugotovili v Estoniji, Danskem in Latviji, kjer je ta delež znašal manj kot dva odstotka. Na Švedskem niso imeli presežnih smrti, saj so imeli negativen trend.

Novembra razmere še bolj črne
Vrstni red držav je podoben tudi v novembru, vendar so razmere bolj črne. Na prvem mestu je Poljska s 97 odstotki presežnih smrti, sledita Bolgarija z okoli 94 odstotki in Slovenija z 91 odstotki presežnih smrti. Na dnu lestvice so Danska, Finska in Estonija. Za november sicer pri Eurostatu še nimajo podatkov za vse države članice.

Eurostat, ki priznava vpliv pandemije na število presežnih smrti, sicer ne razlikuje različnih vzrokov smrti, niti ne beleži teh podatkov po spolu ali starosti.