Voditelji držav članic EU-ja so na vrhu v Bruslju pozvali k razmisleku o novih načinih za preprečevanje nezakonitih migracij, pri čemer pa je treba upoštevati evropsko in mednarodno pravo. Centrov za vračanje zavrnjenih prebežnikov v države izvora, ki bi jih vzpostavili v tretjih državah, v sklepni izjavi niso omenili.

"Treba je razmisliti o novih načinih za preprečevanje nezakonitih migracij ob upoštevanju prava EU-ja in mednarodnega prava," so v sprejetih sklepih zapisali voditelji članic EU-ja.

Upravljanje migracij je bila ena osrednjih tem današnjega zasedanja Evropskega sveta. Med drugim so govorili o spremembi stanja na področju vračanja prebežnikov, ki nimajo pravice do bivanja v EU-ju, v izvorne države.

Trenutno je namreč po navedbah predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen samo 20 odstotkov prebežnikov, ki jim zavrnejo prošnjo za mednarodno zaščito, dejansko vrnjenih v državo izvora. "Prizadevamo si za izboljšanje operativnega dela, tako da bomo kmalu predstavili nov zakonodajni predlog," je napovedala po današnjem zasedanju Evropskega sveta.

V okviru tega so danes z voditelji držav članic govorili tudi o inovativnih načinih odzivanja na prihod prebežnikov. Ena od možnosti je po besedah predsednice revizija koncepta varnih tretjih držav. Tisti prebežniki, ki potrebujejo zaščito, lahko namreč to prejmejo tudi v varni tretji državi, in ne nujno v EU-ju, je povedala.

Druga možnost se tiče tistih prebežnikov, ki nimajo pravice do bivanja v Uniji. Gre za vzpostavitev t. i. centrov za vračanje zavrnjenih prebežnikov v države izvora zunaj ozemlja EU-ja. Kot je povedala von der Leyen, sta pri tem med drugim odprti še vprašanji, koliko časa bi bili prebežniki v tem centru in kaj storiti, če jih ni mogoče vrniti v državo.

Tretja možnost pa predvideva sodelovanje z Mednarodno organizacijo za migracije (IOM) in uradom visokega komisarja ZN-a za begunce (UNHCR) pri vračanju prebežnikov, ki so obstali na poti v države izvora. EU bi pri tem finančno pomagal.

Golob: Ukrepe je treba začeti izvajati takoj

Evropski pakt o migracijah in azilu, s katerim želi EU celovito urediti upravljanje migracij, se bo v skladu s spomladi sprejeto zakonodajno podlago začel uporabljati poleti 2026. "Po mojem mnenju je to bistveno prepozno," je dejal slovenski premier Robert Golob. Ne glede na pakt je treba ukrepe, ki jih je mogoče, začeti izvajati takoj. Med njimi je predvsem delovanje na zunanjih mejah oziroma onkraj njih.

"Slovenija se zavzema za to, da z ukrepi, ki jih bomo izvajali v državah tranzita, v državah izvora, ne čakamo na migracijski pakt, ampak da jih začnemo izvajati takoj in da temu v prihodnje namenimo tudi več sredstev," je poudaril.

Pospešitev izvajanje migracijskega pakta je med področji, kjer je treba delati, v ponedeljkovem pismu voditeljem navedla tudi von der Leyen.

Obenem je napovedala pripravo novega zakonodajnega predloga za ureditev vračanja prebežnikov, ki nimajo pravice do bivanja v EU-ju, v države izvora. Pri tem se je zavzela za proučitev ideje za vzpostavitev centrov za vračanje zunaj EU-ja. To je danes ob prihodu na zasedanje podprlo tudi več voditeljev držav članic.

Golob sicer pozdravlja iskanje novih poti, ne bodo pa tovrstni centri po njegovem mnenju rešili vseh vprašanj, povezanih z migracijami. "Mogoče bodo v enem delu pripomogli k temu, da bodo prihodnje migracijske politike uspešnejše," je povedal.

Glede dogovora med Rimom in Tirano, v skladu s katerim bodo italijanske oblasti prebežnike, rešene na morju, obravnavale v dveh centrih v Albaniji, je poudaril, da gre za dvostransko vprašanje. Ocenil je, da center, kot je zastavljen trenutno, ne bo bistveno vplival na položaj v Sloveniji.

Premier je pojasnil še, da razpravljajo o različnih centrih v tretjih državah. Poleg t. i. centrov za vračanje obstaja tudi možnost vzpostavitve centrov, v katerih bi prebežnki pridobili ustrezne veščine in prek njih zakonito vstopili na evropski trg delovne sile.

Sam se sicer zavzema za ukrepe, ki jih je Evropska komisija že uradno predstavila in bo vanje v prihodnje vlagala več sredstev. Upa, da bo med njimi tudi krepitev Evropske agencije za mejno in obalno stražo (Frontex), da bi ta lahko deloval čim bližje izvoru migracij.

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je razpravo o migracijah označil za zelo poglobljeno. Po skoraj desetih letih sodelovanja na zasedanjih Evropskega sveta je nekdanji belgijski premier ocenil, da so stališča držav članic vse bližje.

"Ne morejo priti vsi"

Številni voditelji držav EU-ja so se pred začetkom srečanja v Bruslju zavzeli za ukrepanje pri vprašanju prihoda prebežnikov, še zlasti glede njihovega vračanja.

Nemški kancler Olaf Scholz se je zavzel za hitrejše izvajanje evropskega migracijskega pakta. Pri tem je poudaril pomen učinkovitosti, med drugim glede vračanja prebežnikov, o katerem bodo voditelji razpravljali na današnjem srečanju. Kot je poudaril, je treba zagotoviti zaščito tistim, ki jo potrebujejo, vendar pa "ne morejo priti vsi".

Da Evropa ne more več sprejemati toliko ljudi, je opozorila tudi danska premierka Mette Frederiksen.

V EU-ju se krepijo pozivi Bruslju, naj ukrepa za zmanjšanje prihodov prebežnikov. Pri tem se kot ena od mogočih idej pojavlja vzpostavitev centrov za vračanje prebežnikov zunaj Unije.

Scholz je do takšnih centrov po vzoru sporazuma med Italijo in Albanijo, kjer sta pred dnevi začela delovati dva tovrstna centra, zadržan. Kot je dejal, ti centri za tako veliko državo, kot je Nemčija, niso rešitev. Poudaril je, da EU potrebuje "deportacije v skladu z evropskim pravom".

Nizozemska razmišlja o pošiljanju prebežnikov v Ugando

Nizozemski premier Dick Schoof pa je danes ob prihodu na vrh EU-ja dejal, da je zamisel o centrih za repatriacijo prebežnikov v Ugandi, ki jo proučuje nizozemska vlada, "resna".

Kot je dejal, Nizozemska z zanimanjem gleda na sporazum med Italijo in Albanijo, pri čemer želi na današnjem zasedanju slišati več o tem od italijanske premierke.

Začasni bolgarski premier Dimitar Glavčev je pozdravil zamisel o centrih za prebežnike v tretjih državah. Kot je dejal, so takšni centri v tretjih državah "dober primer, ki ga bomo podprli".

Grški premier Kiriakos Micotakis pa je opozoril, da so vračanja prebežnikov "manjkajoči člen v naši migracijski politiki". "Ne moremo sprejeti tega, da nismo učinkoviti pri obravnavi tistih, ki niso upravičeni do statusa zaščite," je opozoril.

Kot je ob tem dejal, želi slišati več o "inovativnih rešitvah", ki jih v povezavi s tem predlaga Evropska komisija.

Tudi litovski predsednik Gitanas Nauseda je menil, da potrebujemo "inovativne ukrepe" glede migracij, pri čemer je poudaril sodelovanje s tretjimi državami. Opozoril je, da se Litva spoprijema s posebnim izzivom hibridnih napadov iz Belorusije in Rusije, ki da migracije uporabljata kot orožje.

Pred vrhom Unije je v Bruslju potekalo posebno srečanje o migracijah, ki so ga sklicale Italija, Nizozemska in Danska. Srečanja so se udeležili voditelji več držav članic, med njimi Poljske, Avstrije, Madžarske in Grčije, pa tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Na srečanju so med drugim govorili o konceptu varne tretje države glede na izvajanje pravil novega pakta o migracijah in azilu, o sodelovanju pri prostovoljnem vračanju prebežnikov, pa tudi o centrih za repatriacijo, so po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa sporočili iz urada premierke Giorgie Meloni.