Število ljudi, ki se je leta 2022 v Evropsko unijo priselilo iz držav, ki niso članice, se je tako v primerjavi z letom 2021 več kot podvojilo. Medtem je število prebivalcev EU-ja, ki so se izselili v države zunaj Unije, ostalo nespremenjeno v primerjavi z letom 2021.

Podatki Eurostata kažejo, da je bilo leta 2022 v EU-ju enajst priseljencev iz držav zunaj Unije na tisoč prebivalcev. Najvišji delež priseljencev tako iz članic kot nečlanic EU-ja je imela leta 2022 Malta, in sicer 66 priseljencev na tisoč prebivalcev. Sledita ji Luksemburg z 48 in Estonija s 37 priseljenci na tisoč prebivalcev.

Najnižji delež je imela Slovaška, kjer so imeli enega priseljenca na tisoč prebivalcev. Sledita ji Bolgarija in Francija, vsaka s po šestimi priseljenci na tisoč prebivalcev. V Sloveniji je bilo medtem leta 2022 35.600 priseljencev oziroma 16,9 na tisoč prebivalcev.

1. januarja 2023 je po podatkih Eurostata v članicah EU-ja prebivalo 27,3 milijona državljanov tretjih držav. V Luksemburgu je bilo na omenjeni dan več kot polovica (50,4 odstotka) prebivalcev rojenih v tujini. Sledita mu Malta z 28,3 in Ciper z 22,7 odstotka v tujini rojenih prebivalcev.

Najnižji delež prebivalcev, rojenih v tujini, so medtem zaznali na Poljskem (2,5 odstotka), v Bolgariji (2,6 odstotka) in Romuniji (2,8 odstotka).

V absolutnem smislu je bilo sicer največ prebivalcev, rojenih v tujini, prijavljenih v Nemčiji (16,5 milijona ljudi), Franciji (8,9 milijona) in Španiji (8,2 milijona).

V Sloveniji je bilo medtem 1. januarja lani skupno 189.800 ljudi, ki so bili rojeni v tujini, kar predstavlja okoli devet odstotkov celotnega prebivalstva. Približno 20.800 se jih je v Slovenijo preselilo iz druge članice EU-ja, 169.000 pa iz tretjih držav.