Kljub temu AfD med strankami uživa drugo mesto, za krščanskimi demokrati. Izgube sedežev v evropskem parlamentu grozijo Zelenim, Socialnim demokratom in Levici.

Na tokratnih evropskih volitvah v nedeljo bo v Nemčiji prvič lahko volilo kar 66 milijonov volilnih upravičencev, tudi 16-letniki. Za sedeže v evropskem parlamentu se poteguje 35 strank, preferenčnega glasu ni.

"Stranka AfD je od začetka leta izgubila 8 odstotnih točk podpore," je dejala profesorica na Univerzi Hertie Christine Reh. "Del problema sta vodilna kandidata Maximilan Krah in Petr Bystron, tudi njuna bližina Kitajski in Rusiji."

Afd je bil zaradi izjav Maximilana Kraha, da niso bili vsi člani SS-a kriminalci, v evropskem parlamentu izključena iz skupine Identiteta in demokracija. Še vedno verjame, da se lahko vanjo, okrepljena s šestimi novimi poslanci, vrne po volitvah.

Prvič kandidira stranka nekdanje levičarske političarke Sarah Wagenknecht, ki upa na 7 poslancev v Strasbourgu. Wagenknecht, skeptična do vladne politike glede Ukrajine in stroga do migracij, piha na dušo vzhodnih Nemcev. V kampanji poziva k prekinitvi oboroževanja Ukrajine in Evrope in potrebi po mirovnih pogajanjih.

Tudi kancler Scholz iz Socialnih demokratov se prikazuje kot mirovni kancler – toda z obratnim stališčem do oboroževanja. Njegovi stranki grozi izguba nekaj sedežev, na največji poraz v primerjavi z 2019 pa se pripravljajo Zeleni, podporniki ukrajinskega boja in podnebne politike, ki je stopila v senčnato zaledje.

Najverjetnejša zmagovalka evropskih volitev v Nemčiji, opozicijski krščansko-demokratični CDU s sestrsko stranko CSU, na vrhu komisije še naprej podpira svojo kandidatko Ursulo von der Leyen, ne pa tudi njene podnebne agende.

Dan pred volilno nedeljo bodo po Nemčiji potekale demonstracije proti desnici – kot zadnje opozorilo pred krepitvijo radikalnih desnih sil v Evropi, ki jih, v primeru Nemčije, za spodkopavanje demokratičnega reda izkoriščata ruski in kitajski režim.