Francoski predsednik Emmanuel Macron je v četrtek na novinarski konferenci po koncu neformalnega vrha EU-ja v Salzburgu dejal, da bodo morale države, ki nočejo "več Frontexa ali solidarnosti", oditi iz schengena.

Evropska komisija (EK) namreč predlaga vzpostavitev nove stalne enote 10.000 varuhov meje z izvršnimi oblastmi do leta 2020. Čeprav izpostavlja, da njen predlog ne pomeni poseganja v nacionalne pristojnosti, prihaja na dan vse več podrobnosti, ki kažejo nasprotno.

V EK-ju so sicer dejali, da "ne komentirajo komentarjev", a pojasnili, da njihov predlog predvideva možnost posredovanja mejne in obalne straže, če za to članica zaprosi, ker ima težave na zunanji meji, in tudi, če članica za to ne zaprosi.

Druga možnost, posredovanje mejne straže v članici, tudi če ta za to ne zaprosi, je sicer "le skrajni ukrep, če je na kocki interes celotnega EU-ja", je povedala predstavnica EK-ja Natasha Bertaud.

Če razmere na zunanji meji terjajo nujno ukrepanje, pa zadevna članica ne ukrepa za odpravo težav ali če zavrača sodelovanje z agencijo in ne dovoli namestitve evropske straže na svojem ozemlju, ima EK po navedbah Bertaudove dve možnosti.

Dva mogoča ukrepa
Prvi je običajen postopek ob kršenju evropske zakonodaje, druga možnost pa je uporaba 29. člena schengenskega zakonika, ki dopušča uvedbo notranjega nadzora ob resnih pomanjkljivostih na zunanji meji Unije.

Ta možnost sicer že zdaj obstaja in jo je Unija tudi že uporabila, ko je uvedbo notranjega nadzora v nekaterih članicah utemeljila s težavami na zunanji grški meji. Nova je povezava s predlogom komisije za krepitev agencije za mejno in obalno stražo.

Uporaba 29. člena sicer ne pomeni izključitve iz schengena, kakor se je že "napačno tolmačilo v preteklosti", temveč pomeni, da lahko v ob resnih pomanjkljivostih na zunanji meji določene članice druge članice začasno uvedejo notranji nadzor v schengenu, je še izpostavila Bertaudova.