V Hiši EU-ja v Ljubljani je potekalo redno srečanje pred plenarnim zasedanjem Evropskega parlamenta v Strasbourgu, na katerem so sodelovali evropski poslanci Romana Jordan Cizelj (EPP/SDS), Tanja Fajon (S&D/SD), Mojca Kleva (S&D/SD), Lojze Peterle (EPP/NSi) in Ivo Vajgl (ALDE/Zares).

Peterle: EPP bo verjetno podprl Schulza
Prva naloga Evropskega parlamenta v letu 2012 bo izvolitev novega predsednika, 14 podpredsednikov in petih kvestorjev. Za nasledstvo Jerzyja Buzeka na predsedniškem položaju se potegujejo trije kandidati: Nemec Martin Schulz (S&D) ter Diana Wallis (ALDE) in Nirj Deva (ECR), oba iz Velike Britanije.

Peterle je dejal, da se je Schulz že predstavil Evropski ljudski stranki (EPP), ki ga bo verjetno tudi podprla, predvideva pa tudi, da ima Schulz zagotovljene tudi glasove preostalih poslanskih skupin. Jordan Cizljeva je dodala, da si želi, da bi bil novi predsednik podoben Buzku, ki je bil strpen, solidaren in ki je verjel v evropsko idejo.

Vajgl: Braniti skupne vrednote pomeni ukrepati, ko so ogrožene
Razprava na plenarnem zasedanju bo potekala tudi o razvoju političnih dogodkov na Madžarskem, predvsem o sprejemanju nove ustave. Vajgl je dejal, da se je Evropa zaradi Madžarske končno zbudila in ne bo več ravnodušna do nedemokratilčnih premikov v posameznih državah. "Braniti skupne vrednote pomeni ukrepati, ko so ogrožene," je dejal. Poudaril je, da EPP zakrknjeno brani vse svoje ljudi, ki imajo "neke diktatorske popadke". Tukaj je poleg madžarskega premierja Viktorja Orbana med drugim izpostavil še makedonskega premierja Nikola Gruevskega in albanskega predsednika vlade Salija Berisho.

Jordan Cizljeva je zatrdila, da takšnih razprav, kot trenutno poteka v EU-ju o Madžarski, ne podpira. Celotna razprava je po njenih besedah namreč zastavljena tako, da je videti kot napad na določeno državo, kar pa, kot pravi, ne bo imelo željenih vsebinskih učinkov. Pojasnila je, da ima občutek, da je medijska kampanja, ki se odvija, usmerjena v določeno politično opcijo, saj je bila Madžarska že prej v slabem položaju, pa situacija v naši vzhodni sosedi ni bila tako močno medijsko izpostavljena. Določena politična opcija se zato po njenem v tem trenutku počuti napadeno.

Peterle glede Madžarske povedal le, da ga tudi s položaja evropskega poslanca bolj kot Madžarska v tem trenutku zanima Slovenija.

Tanja Fajon zaskrbljena, ker Slovenija še nima vlade
Fajonova je povedala, da so ocene EU-ja glede madžarske ustave zaskrbljujoče. Ob tem je poudarila, da Madžarska še ni sprejela vseh popravkov spornega medijskega zakona, katerega posledica bo med drugim to, da bo v prihodnjih dneh zaprla vrata ena izmed opozicijskih radijskih postaj. Kot pravi, na ravni EU-ja obstajajo tudi mehanizmi za kaznovanje držav, ki ne spoštujejo demokratičnih standardov.

Dotaknila se je tudi situacije v Slovenji. Povedala je, da je zaskrbljena, ker Slovenija še zmeraj nima vlade s polnimi pooblastili, da pa se na srečo v Evropskem parlamentu z našo državo za zdaj še nihče veliko ne ukvarja.