Predsednik Evropskega sveta, ki je Slovenijo tokrat obiskal že šestič, je na tiskovni konferenci po srečanju s premierko Alenko Bratušek povedal, da "v Slovenijo ni prišel delit naukov". Njegovo skupno sporočilo vsem sogovornikom je bilo, da je Slovenija na različnih področjih, še posebej v finančnem sektorju, ki je ključen za obnovitev rasti in zaposlovanja, opravila dobro delo. Dokaz tega je po njegovem mnenju padec zahtevane donosnosti na slovenske obveznice.

Opozoril je, da je treba reforme nadaljevati, še posebej pa je izpostavil sprejem ukrepov za krepitev konkurenčnosti, s katerimi se mora spoprijeti celotna Evropska unija, ne samo Slovenija. Dodal je, da se slovenska vlada tudi brez njegovih priporočil zaveda, kaj mora storiti. Poudaril je, da so reforme v celotni Uniji neizogiben proces in da voditelji članic za nujne ukrepe ne bi smeli kriviti Bruslja. "Tudi če Slovenija ne bi bila članica evrskega območja, bi morala sprejeti potrebne reforme, kot so reforma pokojninskega sistema, trga dela in bančnega sektorja," je povedal.

Bratuškova je Van Rompuya seznanila s potekom reform v Sloveniji in izpostavila zavedanje vseh ključnih akterjev, da je treba delati naprej in da je Slovenija daleč od tega, da je svojo nalogo že opravila. "Seveda smo tudi kot koalicija zavezani, da bomo stvari, ki jih treba narediti, v naslednjih dveh letih peljali naprej," je povedala.

Van Rompuy ponudil evropsko pomoč ob vremenskih posledicah
Van Rompuy se je ob obisku Slovenije seznanil tudi s posledicami vremenskih težav, ki so v preteklih dneh zajele vso državo. Izrazil je sočutje z vsemi, ki jih je prizadelo vreme, in dejal, da je Evropska unija z razpoložljivimi sredstvi pripravljena pomagati Sloveniji. Bratuškova je ob tem izrazila prepričanje, da bo Slovenija zaradi naravne nesreče do evropskega denarja tudi upravičena.

Bratuškova je Van Rompuyu pojasnila, da je približno 25 odstotkov slovenskih gospodinjstev brez električne energije in ga obvestila, da je Slovenija že zaprosila za mednarodno pomoč v okviru Evropske unije. "Vesela sem, da so Nemčija, Avstrija in Češka že poslale v Slovenijo nekaj velikih generatorjev, ker je to to, kar v tem trenutku najbolj potrebujemo," je povedala premierka. Sosednje države, ki so že pomagale Sloveniji, je pohvalil tudi Van Rompuy.

Nujnost krepitve monetarne in ekonomske unije
Predsednik Evropskega sveta se je udeležil tudi razprave na ljubljanski pravni fakulteti, kjer sta s predsednikom republike Borutom Pahorjem izpostavila nujnost krepitve monetarne in ekonomske unije ter močne vezi med državami članicami. "Po krizi, ki je zajela evroobmočje, je zdaj že mogoče reči, da je eksistencialne grožnje za EU konec, gospodarskih in zaposlitvenih težav pa ne," je dejal Van Rompuy, ki je ob tem izrazil tudi upanje v dokončni dogovor glede bančne unije še pred koncem parlamentarnega obdobja Evropskega parlamenta. Upa tudi, da bo še pred njegovim odhodom s položaja dokončno oblikovana tudi ekonomska unija.

Je pa treba poleg tega krepiti tudi veliko globljo politično unijo, saj je treba dati močnejšo demokratično legitimnost ekonomski in monetarni uniji, je prepričan Van Rompuy. "Če ni trdnih temeljev za skupno valuto, bo ta zašla v novo krizo," je opozoril predsednik Evropskega sveta in izpostavil pomembnost nadaljnje širitve Evropske unije in izrazil veselje glede napredka držav Zahodnega Balkana na evropski poti ter upanje v nadaljnje približevanje tudi za Kosovo, Makedonijo, Črno goro in Albanijo.

Pahor zagovarja združene države Evrope
Tudi Pahor je izpostavil nujnost poglabljanja vezi in močne vizije. "Treba je namreč ustvariti zadostno unijo, ki se bo lahko spopadla s krizo, kasneje pa z globalnimi izzivi v mednarodnih odnosih in svetovnem gospodarstvu," je povedal Pahor in dodal, da sam to vizijo vidi v obliki združenih držav Evrope. Povedal je, da se mu nujne zdijo reforme v smeri enotne fiskalne politike in centralne evropske banke, prav zaradi nacionalnih jezikov pa združene države Evrope po njegovem prepričanju ne bi postale t. i. talilni lonec kot ZDA.

Pahor in Van Rompuy sta se strinjala tudi, da ima Evropa težave s konkurenčnostjo. Po besedah Van Rompuya je njena okrepitev ključna za preživetje v današnjem svetu, saj medtem ko je bila Evropa nekoč vodilna na nekaterih področju, danes zaostaja za drugimi, prav konkurenčnost pa je ključna za ohranitev vzdržnosti socialnih sistemov. Pahor je na koncu posvaril, da kriza, ki smo jo izkusili, ni bila zadnja, naloga tako Evropske unije kot Slovenije pa je, da smo v prihodnje bolje pripravljeni kot pred tokratno krizo.