Za zdaj ostaja v Belgiji, kjer si je po odločitvi Evropskega sodišča, zagotovil mandat evropskega poslanca. Pred belgijskimi sodišči pa še vedno poteka postopek o izročitvi Španiji. S Puigdemontom se je v Bruslju pogovarjal Dejan Štamfelj.

Kakšna je vaša ocena, kako močno je ogrožen vaš mandat v Evropskem parlamentu?

Že več kot dve leti živimo s temi grožnjami. Branili bomo svoje pravice. Smo tarča političnega pregona. Politične pravice vseh poslancev v Evropskem parlamentu morajo biti zaščitene. Videli bomo, kaj bo. Vemo, kako močna je Španija, verjamemo pa v moč demokracije.

Iz Slovenije vas najbolje razumeta poslanca iz skupine socialistov in demokratov, Milan Brglez in Tanja Fajon. Zaradi tega sta tudi nekoliko v nemilosti pri vodstvu skupine, vodja je, kot vemo, Španka Iratxe Garcia. Vodje treh največjih strank, Evropske ljudske stranke, socialistov in demokratov ter skupine Renew Europe, pa so izrazili pripravljenost, da bi podprli odvzem poslanske imunitete. Imate kaj zaveznikov tu v parlamentu?

Španija ima veliko uradnih zaveznikov, toda veliko poslancev iz vseh političnih skupin nam izraža sočutje, empatijo in podporo. Ne podpirajo nujno neodvisnosti Katalonije, nekateri jo, vsi pa podpirajo naše temeljne pravice. Čutijo in vidijo, da se Katalonci ne bojujejo le za neodvisnost, ampak za boljšo demokracijo, za oblast po volji ljudstva. Tudi sedanji predsednik Evropskega parlamenta, gospod David Sassoli, ravna zelo drugače kot njegov predhodnik Antonio Tajani. Tajani je bil očiten zaveznik Španije. Ni bil neodvisni predsednik Evropskega parlamenta, bil je član politične skupine, ki podpira španske oblasti. Predsednik Sassoli se zelo trudi, da bi deloval kot predsednik vseh evropskih poslancev.

Kako sicer gledate na podporo iz Slovenije?

Slovenija je prijateljica Katalonije. Katalonija je od začetka podpirala slovenska prizadevanja za neodvisnost. Poleti leta 1991 sem bil tam, dogodke sem spremljal z lastnimi očmi. Slovenci so od tedaj zgled majhnega, a zelo uspešnega naroda s svojo identiteto in svojim jezikom. Slovenija je ponosna članica Evropske unije in Evropa je ponosna, da so med njenimi članicami tudi države, kot je Slovenija.

Kaj pričakujete od nove španske vlade. Se bo premier Sanchez potrudil za obnovitev dialoga? Nedavno se je srečal s katalonskim predsednikom Quimom Torro.

Vedno smo verjeli v strategijo dialoga. Že dolga leta pozivamo k pogovorom. Vedno si prizadevamo za dialog. Skušamo delovati tako, toda vsak naš poskus naleti na zaprta vrta. To je španska politična tradicija. Videloi bomo, kaj bo. Nikoli se ne bomo odrekli upanju, da nam bo uspelo težave rešiti z dialogom, toda da bi vsi dosegli naš cilj, tudi Bruselj, potrebujemo obe strani. Če je druga, španska stran, sicer pripravljena priti na pogajanja, vendar se noče pogovarjati o globokih, resničnih težavah med nami, dialog ne deluje. Bomo videli.

Kaj lahko poveste o španski družbi, zdi se, da je v njej še vedno veliko frankizma, morda se to odraža tudi na sodiščih, kar je bilo morda videti tudi med procesom proti zdaj zaprtim katalonskim osamosvojiteljem?

Ločevati moramo špansko družbo in špansko državo. To sta dve različni stvari. Nič nimamo proti španski družbi, ki je prijateljska, obožujemo njeno kulturo in jezik, med špansko in katalonsko družbo je veliko vezi. To moramo poudarjati, saj nismo v sporu s španskimi državljani, s špansko identiteto. Težave imamo s špansko državo. Ta še vedno deluje po načelih frankizma. Več kot štirideset let po smrti generala Franca še vedno vidimo, da je frankizem v nekaterih delih španske države še vedno živ. To je ena največjih ovir pri iskanju rešitev za boljšo prihodnost.

Nadaljevali boste boj za neodvisnost Katalonije. Po javnomnenjskih raziskavah neodvisnost Katalonije morda podpira polovica Kataloncev, odločitev za samostojno Slovenijo je imela bistveno večjo podporo, povedano drugače – legitimnost vašega osamosvojitvenega projekta je bistveno manjša.

Ne vemo točno, koliko Kataloncev podpira neodvisnost, saj je bil referendum prepovedan. Španska država ne dovoli izvedeti odgovora na to vprašanje. Lahko si predstavljam, zakaj je tako. Sodeč po javnomnenjskih raziskavah in volilnih izidih, velika večina Kataloncev podpira neodvisnost. V demokraciji lahko izvemo, točno koliko Kataloncev je za neodvisnost ali proti njemu, le z referendumom. Zagotavljam vam, da bomo sprejeli izide referenduma. Sprašujem pa se, ali bo Španija sprejela izide, če bo večina Kataloncev na referendumu glasovala za neodvisnost. V tem primeru smo se pripravljeni pogajati, ali bi za veljavnost izida zahtevali večjo, kvalificirano večino kot le 50 odstotkov in en glas. Toda to bo mogoče le, če se bomo lahko pogajali in tudi dogovorili za izvedbo takega referenduma.