Nemški kancler Olaf Scholz se je pred začetkom vrha EU-ja, na katerem bodo migracije ena od glavnih tem, zavzel za hitrejše izvajanje evropskega migracijskega pakta, o katerem so se države članice dogovorile spomladi. Pri tem je poudaril pomen učinkovitosti, med drugim glede vračanja prebežnikov, o katerem bodo voditelji razpravljali na današnjem srečanju.

Kot je poudaril, je treba zagotoviti zaščito tistim, ki jo potrebujejo, vendar pa "ne morejo priti vsi". Da Evropa ne more več sprejemati toliko ljudi, je opozorila tudi danska premierka Mette Frederiksen.

V EU-ju se krepijo pozivi Bruslju, naj ukrepa za zmanjšanje prihodov prebežnikov. Pri tem se kot ena od mogočih idej pojavlja vzpostavitev centrov za vračanje prebežnikov zunaj Unije.

Scholz je do takšnih centrov po vzoru sporazuma med Italijo in Albanijo, kjer sta pred dnevi začela delovati dva tovrstna centra, zadržan. Kot je dejal, ti centri za tako veliko državo, kot je Nemčija, niso rešitev. Poudaril je, da EU potrebuje "deportacije v skladu z evropskim pravom".

Nizozemska razmišlja o pošiljanju prebežnikov v Ugando

Nizozemski premier Dick Schoof pa je danes ob prihodu na vrh EU-ja dejal, da je zamisel o centrih za repatriacijo prebežnikov v Ugandi, ki jo preučuje nizozemska vlada, "resna".

Kot je dejal, Nizozemska z zanimanjem gleda na sporazum med Italijo in Albanijo, pri čemer želi na današnjem zasedanju slišati več o tem od italijanske premierke.

Začasni bolgarski premier Dimitar Glavčev je pozdravil zamisel o centrih za prebežnike v tretjih državah. Kot je dejal, so takšni centri v tretjih državah "dober primer, ki ga bomo podprli".

Slovenski premier Robert Golob je bil glede rešitev, kot je tista po vzoru sporazuma med Italijo in Albanijo, bolj zadržan. Kot je dejal v sredo ob prihodu na vrh EU-ja in Sveta za sodelovanje zalivskih držav (GCC) v Bruslju, je treba videti, kako bodo delovale. Po njegovem mnenju gre bolj za "pilotni projekt" kot kar koli drugega. Menil je tudi, da bi se lahko Evropa iz tega kaj naučila, ne pa takšne rešitve tudi nujno posnemala drugod.

Grški premier Kiriakos Micotakis pa je opozoril, da so vračanja prebežnikov "manjkajoči člen v naši migracijski politiki". "Ne moremo sprejeti dejstva, da nismo učinkoviti pri obravnavi tistih, ki niso upravičeni do statusa zaščite," je opozoril.

Kot je ob tem dejal, želi slišati več o "inovativnih rešitvah", ki jih v povezavi s tem predlaga Evropska komisija.

Tudi litovski predsednik Gitanas Nauseda je menil, da potrebujemo "inovativne ukrepe" glede migracij, pri čemer je poudaril sodelovanje s tretjimi državami. Opozoril je, da se Litva spoprijema s posebnim izzivom hibridnih napadov iz Belorusije in Rusije, ki da migracije uporabljata kot orožje.

Pred vrhom Unije je v Bruslju potekalo posebno srečanje o migracijah, ki so ga sklicale Italija, Nizozemska in Danska. Srečanja so se udeležili voditelji več držav članic, med njimi Poljske, Avstrije, Madžarske in Grčije, pa tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Na srečanju so med drugim govorili o konceptu varne tretje države glede na izvajanje pravil novega pakta o migracijah in azilu, o sodelovanju pri prostovoljnem vračanju prebežnikov, pa tudi o centrih za repatriacijo, so po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa sporočili iz urada premierke Giorgie Meloni.