Evropska komisija je danes razkrila nove podrobnosti v zvezi z luksemburško davčno afero. Objavila je nezaupno različico oktobrske odločitve o začetku poglobljenega pregleda dogovorov med Luksemburgom in ameriškim spletnim trgovcem Amazonom, ki so podjetju omogočili izogibanje davkom za posle, opravljene v drugih državah. Poročilo ugotavlja, da je Amazon s tem dogovorom najverjetneje dobil državno pomoči in imel nepošteno prednost na trgu.

Danes objavljen dokument, ki ga je pripravil še prejšnji komisar, izraža dvom, da je davčni dogovor med Luksemburgom in Amazonom odražal normalne tržne pogoje, zato naj bi imelo podjetje nepošteno prednost na trgu, kar pa ni skladno z evropskimi pravili o državnih pomočeh. Gre dejansko za obsežno pismo komisije luksemburškim oblastem.

Sledi uradna objava pisma in potem odziv strank
Govorec komisije Ricardo Cardoso je glede naslednjih korakov preiskave dejal, da bodo v naslednjih tednih pismo uradno objavili, zainteresirane strani bodo imele mesec dni časa, da se odzovejo, nato pa bodo odločili o nadaljnjem ravnanju. Komisarka Vestagerjeva se želi osredotočiti na štiri odprte poglobljene preiskave in prve rezultate pričakuje zgodaj pomladi, pravi Cardoso.

Poleg Amazona komisija namreč preiskuje tudi Fiat v Luksemburgu, Starbucks na Nizozemskem in Apple na Irskem. Po izbruhu afere pa je napovedala, da bo pregledala razmere glede tovrstnih dogovorov tudi v drugih državah.

Preiskavo o aferi LuxLeaks zahteva tudi skupina evropskih poslancev. Zelenim je ta teden uspelo zbrati dovolj podpisov pod zahtevo za uvedbo preiskave, o čemer pa mora parlament odločiti na plenarni seji.

Pri tej preiskovalni komisiji nam ne gre za to, da bi posebej preiskovali Junckerjevo ravnanje, ampak da bi ugotovili, zakaj Evropi že 30 let ne uspe zagotoviti davčne pravičnosti - pri tem je Luksemburg le eden od problemov, je ob tem dejal poslanec Zelenih Sven Giegold. Kot je znano, je dolgoletni luksemburški premier, zdaj predsednik komisije Jean-Claude Juncker, po izbruhu aferi LuxLeaks v parlamentu preživel glasovanje o nezaupnici.

Kot je znano, je mednarodni konzorcij raziskovalnih novinarjev (ICIJ) novembra razkril, da je Luksemburg več kot 300 podjetjem omogočil tajne dogovore, s katerimi so oklestili plačilo davkov. Novinarji so analizirali skoraj 28.000 strani zaupnih dokumentov, ki zajemajo obdobje med letoma 2002 in 2010, ko je luksemburško vlado vodil Juncker.