Slovenski premier Borut Pahor in njegova hrvaška kolegica Jadranka Kosor sta za skupno mizo tokrat sedla v Ljubljani v prostorih vlade. Srečanja sta se udeležila tudi zunanja ministra obeh držav. Borut Pahor je pojasnil, da je Jadranka Kosor v izjavi oziroma pismu, ki ga je iz vladne palače po faksu poslala švedskemu predsedstvu, zapisala, da "noben dokument, stališče, pisna ali ustna izjava v okviru pogajalskega procesa ne prejudicira končne rešitve meje". V pismu je tudi izpostavila, "da noben dokument ali dejanje" po 25. juniju 1991 "nima pravnega učinka na nobenem arbitražnem sodišču in tudi ne prejudicira izida nobenega izmed postopkov". Pahor pa je razložil, da bo Slovenija umaknila blokado Hrvaške, in dodal: "Zmagovalki sta obe državi."

Mejni spor bosta državi reševali z arbitražo
Kosorjeva je v pismu tudi seznanila švedsko predsedstvo EU-ja, "da mejni spor rešuje mednarodna arbitraža, kot je predlagala Evropska komisija", pogajanja o arbitražnem sporazumu pa se "bodo nadaljevala tam, kjer so se končala", končala pa so se 15. 6. letos, je dodal Pahor.

Dogovor o meji bo dosežen pred glasovanjem o vstopu Hrvaške v EU v slovenskem parlamentu
Hrvaška se je sicer še obvezala, da bo rešila vprašanje meje "v skladu s ključnimi prednostnimi nalogami pristopnega partnerstva z EU-jem z razumevanjem, da bo dogovor o načinu rešitve meje dosežen pred glasovanjem o pristopni pogodbi v slovenskem parlamentu", je še povedal Pahor. S Kosorjevo pa sta se dogovorila še, da mora biti mejno vprašanje rešeno pred ratifikacijo vstopa Hrvaške v EU v slovenskem parlamentu.

EK: Prezgodaj je še za komentarje
V Evropski komisiji pa so po novici o preboju v pogovorih Hrvaške in Slovenije dejali, da je za podrobnejše komentarje treba počakati na vsebinske informacije o "današnjem pomembnem sestanku". Dodajajo še, da je prezgodaj reči, kako hitro lahko Hrvaška nadaljuje pogajanja z EU-jem.

Švedsko predsedstvo Evropske unije pa je toplo pozdravilo dogovor med Slovenijo in Hrvaško. Kot je dejal švedski premier Frederik Reinfeldt, je povezava zdaj pripravljena nadaljevati pristopna pogajanja s Hrvaško. Ta dogovor kaže na "moč procesa evropske integracijeter vrednost dialoga in miroljubnega reševanja sporov. Okrepil bo bo regionalno stabilnost in predstavljal model za celoten zahodni Blakan," so poudarili v švedskem predsedstvu.

"Povsem sem prepričan, da bo Hrvaška zdaj še bolj okrepila prizadevanja pri uresničevanju reform in drugih vprašanj, da bi izpolnila vse še preostale pogoje za članstvo," dodaja Reinfeldt.

Swoboda: Prvi korak v pravo smer
Evropski poslanec Hannes Swoboda, dozdajšnji poročevalec za Hrvaško v Evropskem parlamentu, je dogovor označil kot "prvi korak v pravo smer". Evropski poslanec zdaj upa, da bo slovenski premier Borut Pahor dobil podporo v parlamentu. EU pa bi moral po njegovem mnenju obema stranema jasno povedati, da ukrepata pravilno in "pogumno". Pogovori se po njegovih besedah še nadaljujejo, da bi dosegli "končno rešitev" - rešitev o vprašanju meje.

Vodja avstrijske diplomacije Michael Spindelegger je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA še dejal, da je bila zaradi spora med Slovenijo in Hrvaško "na kocki verodostojnost celotne evropske politike do Balkana". Dodal je, da je treba zdaj nadomestiti izgubljeni čas, saj cilj ostaja nespremenjen: Hrvaška mora postati 28. članica Unije. Dober znak za Evropo je, da je stranema samima uspelo najti izhod iz slepe ulice, je še dejal Spindelegger.

Čestitke State Departmenta
ZDA pozdravljajo današnji dogovor med slovensko in hrvaško vlado, ki "začrtuje korake za razrešitev razlik med državama glede dolgotrajnega dvostranskega spora o meji in omogoča nov napredek pri pristopanju Hrvaške k EU-ju", je sporočil tiskovni predstavnik ameriškega State Departmenta Robert Wood.

Na State Departmentu so še posebej čestitali slovenskemu premierju Borutu Pahorju in hrvaški premierki Jadranki Kosor za njuno "močno osebno vodenje in strateško vizijo pri doseganju dogovora". Izrazili so tudi prepričanje, da dogovor pomeni jasno pot naprej, ki spoštuje interese obeh strani, in rešitev označili za jasen primer "win-win" situacije.

Pristopna konferenca že 16. oktobra?
Hrvaški mediji pa ostajajo optimistični - pristopna konferenca bi lahko pod švedskim predsedovanjem potekala že 16. oktobra, Hrvaška pa bi po besedah hrvaške premierke pristopna pogajanja lahko končala sredi prihodnjega leta.

A vendar za to ni zagotovil, saj Hrvaško čaka še veliko dela v boju proti korupciji in pri reformi pravosodja. Nekatera poglavja (na primer o poljedelstvu) sploh še niso odprta, poglavje o pravosodju pa blokira Nizozemska zaradi zahteve glavnega haaškega tožilca, da Hrvaška sodišču izroči topniške dnevnike.

Jadranka Kosor je v četrtek o poteku pogajanj že obvestila parlamentarne stranke (pogovore je zavrnila le največja opozicijska stranka SDP), predsednico nacionalnega odbora za spremljanje pogajanj z EU-jem Vesno Pusić, sešla pa se je tudi z zunanjim ministrom Gordanom Jandrokovićem. Pahor je napovedal, da se bo s predstavniki parlamentarnih strank najverjetneje srečal prihodnji teden, zunanji minister Žbogar pa je članom parlamentarnega odbora za zunanjo politiko predstavil dozdajšnji potek pogajanj med Slovenijo in Hrvaško.