Ob tem je opozorila, da je treba predvideti tudi vpliv prihodnjih širitev Unije, zato naj se določeno število sedežev, ki po izstopu Velike Britanije iz EU-ja ostajajo nezasedeni, prihrani kot rezerva za te namene, so sporočili.

Poleg tega je Evropski parlament predlagal tudi, naj se dodatnih 28 sedežev rezervira za poslance, ki naj bi bili v prihodnje izvoljeni v t. i. vseunijskem volilnem okrožju. Po mnenju vlade bi bilo z vidika pravne gotovosti ustrezneje, da se predlog o dodatnih sedežih za poslance, ki bodo v tem okrožju, ne vključi v sklep Evropskega sveta. Kot je pojasnila, je namreč ta predlog del reforme evropske volilne zakonodaje, o kateri dogovor še ni bil sprejet.

Evropski parlament je 15. junija podprl predlog za povečanje števila evropskih poslancev, po katerem bi med devet članic EU-ja razdelili dodatnih 11 sedežev. Poleg Slovenije bi po enega prejele še Avstrija, Danska, Finska, Slovaška, Irska in Latvija, po dva pa Španija in Nizozemska.

Sklep o sestavi je trenutno v obravnavi v Evropskem svetu, ki ga mora potrditi. Evropski parlament sicer pred vsakimi volitvami pripravi predlog razdelitve sedežev, ki temelji na načelih, da je poslancev skupno največ 751, vključno s predsednikom oziroma predsednico parlamenta, ob tem pa posamezna država nima manj kot šest ali več kot 96 sedežev.

Naslednje evropske volitve bodo od 6. do 9. junija prihodnje leto. V Sloveniji bodo v nedeljo, 9. junija.