Madžarska je prva novinka, ki bo predsedovala po uveljavitvi Lizbonske pogodbe, sicer pa za Slovenijo in Češko tretja nova članica na čelu povezave. V prvih šestih mesecih bo Madžarska skušala izvesti program, ki ga je pripravila skupaj z Belgijo in Španijo.

Madžarska si je za prioriteti med svojim predsedovanjem postavila podonavsko regijo in integracijo Romov. Eno izmed pričakovanj med madžarskim vodenjem EU-ja je končanje pristopnih pogajanj s Hrvaško ter podpora vstopu Bolgarije in Romunije v schengenski prostor, čemur nasprotujeta Francija in Nemčija.

Vloga predsedujoče države je po uveljavitvi Lizbonske pogodbe skromnejša, saj ima Unija od začetka leta 2010 stalnega predsednika, Belgijca Hermana Van Rompuya, in visoko zunanjo predstavnico, Britanko Catherine Ashton.

Kriza, nato druge naloge
Glavni izziv za EU tudi v prvi polovici novega leta ostaja kriza v območju evra, vendar projekt reševanja evra ni v rokah rotirajočega predsedstva, poleg tega pa Madžarska ni članica območja evra.

Madžarska si je kot glavni prednostni nalogi zastavila dosledno uveljavljanje Lizbonske pogodbe in gladko delovanje Unije z močnimi institucijami, ki med seboj sodelujejo, ter prav tako kot Belgija zagotovila vso podporo Van Rompuyu in Ashtonovi.

Za predsedujočo Madžarsko bo zelo pomemben vrh Evropske unije 4. februarja, ki ga bo gostila v Budimpešti. Ta vrh, ki bo posvečen energetskim temam, bo na splošno prvi sektorski vrh Unije.

Madžarski prednostni nalogi sta sprejetje strategije za makroregijo za Podonavje, katere del je tudi Slovenija, in izboljšanje integracije Romov, kar je za Madžarsko tudi pomembno domače politično vprašanje.

Madžarska bo svetu Evropske unije predsedovala pod geslom Močna Evropa s človeškim obrazom. Gospodarsko upravljanje in stalni krizni mehanizem sta po besedah madžarskih politikov resda pomembna, a ne bosta prispevala k temu, da bi imeli ljudje radi Unijo, zato je pomembno poudariti kulturo in druga področja, pomembna za ljudi.