V povezavi s trgom električne energije, zlasti glede delovanja sistema EU-ja za trgovanje z emisijami (ETS), je predsednik Evropskega sveta Charles Michel omenil nezaupanje nekaterih voditeljev v delovanje sistema ETS. Neuradno je sicer slišati, da naj bi to vprašanje izpostavili Poljska in Češka, ki zahtevata reformo sistema, saj naj bi bila rast cen energije po njunem povezana z oblikovanjem cen ogljika.

Voditelji naj bi v sklepih pozvali k še temeljitejši analizi delovanja trga elektrike in sheme trgovanja z izpusti ETS, je razvidno iz osnutka sklepov.

Glede taksonomije, sistema označevanja trajnostnih naložb, pa je Michel dejal, da mora Evropska komisija, in ne Evropski svet odločati o tem vprašanju. Ni skrivnost, da se mnenja med voditelji razhajajo, je dodal.

Voditelji so se na koncu strinjali, da potrebujejo več časa za to vprašanje, h kateremu se bodo znova vrnili, ko bo to mogoče, je povedal Michel.

Sorodna novica Janša predstavil rezultate predsedovanja in prejel zahvale za sodelovanje

Plin in jedrska energija kot trajnostni naložbi?

Evropska komisija medtem pripravlja predlog glede označevanja trajnostnih naložb, ki bi vključeval tudi plin in jedrsko energijo.

V EU-ju sicer že dlje časa teče razprava o tem, ali naj se naložbe v povezavi s plinom in jedrsko energijo uvrstijo med trajnostne, pri čemer se mnenja med članicami precej razhajajo. Med zagovornicami sta ob Franciji, denimo, tudi Poljska in Češka, medtem ko več članic, med njimi Avstrija, Nemčija in Luksemburg, temu nasprotujejo.

O energetski politiki sta po koncu vrha na skupni novinarski konferenci govorila tudi francoski predsednik Emmanuel Macron in novi nemški kancler Olaf Scholz, pri čemer se je pokazalo, da se pogledi njunih držav pri tem vprašanju razlikujejo.

Nemčija je sprejela odločitev, da jedrska energija ne bo del energetskega prehoda, vendar pa je pri tem pomembno, da vsak nadaljuje svojo pot, ne da bi pri tem spodkopal enotnost Unije, je dejal Scholz, za katerega je bil to prvi vrh EU-ja po prevzemu kanclerskega položaja.

Novo svarilo EU-ja Rusiji

Voditelji članic so tudi ponovili svarilo Rusiji, da bo imela "vsakršna nadaljnja agresija proti Ukrajini hude posledice in da bo povzročila resne stroške".

Voditelji so poudarili nujno potrebo po tem, da Rusija umiri napetosti, nastale zaradi kopičenja vojaških sil ob meji z Ukrajino, in agresivno retoriko. Ponovili so popolno podporo suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine, piše v sklepih, ki so jih sprejeli.

V končnih sklepih pa je tudi "spodbuda diplomatskim prizadevanjem in podpora normandijskemu formatu pri zagotavljanju popolnega izvajanja dogovorov iz Minska". Normandijski format vključuje Rusijo, Ukrajino, Nemčijo in Francijo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je sicer v sredo v Bruslju zavzel za uvedbo sankcij proti Rusiji pred morebitnim novim konfliktom, saj da te po njem ne bi imele smisla. Po osmih letih vojne je Ukrajincem jasno, da lahko le uvedba sankcij pred oboroženim konfliktom prepreči stopnjevanje, je dejal.

A v EU-ju za zdaj ponavljajo le omenjeno svarilo, da so pripravljeni v sodelovanju s partnerji, kot so ZDA, odločno ukrepati v primeru nadaljnje ruske agresije proti Ukrajini.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v sredo spomnila, da že velja niz sankcij proti Rusiji za finančni in energetski sektor, blago z dvojno rabo ter področje obrambe, ki jih lahko Unija nadgradi in razširi, ter opozorila, da lahko uvede tudi dodatne ukrepe z resnimi posledicami za Rusijo.