Hitrost cepljenja po EU-ju se je pospešila. To bo skupaj z izboljšanjem epidemioloških razmer omogočilo postopno ponovno odpiranje naših družb, piše v sklepih vrha, ki so jih sprejeli voditelji sedemindvajseterice. Opozorili pa so na na širjenje novih različic virusa, na kar moramo ostati pozorni.
K postopnemu odpiranju med poletno turistično sezono naj bi pripomoglo tudi digitalno zeleno potrdilo, ki bi ga na ravni EU-ja predvidoma uvedli konec junija. Voditelji so pozvali k njegovi hitri uveljavitvi.
Potrebna infrastruktura na ravni EU-ja bo pripravljena od 1. junija, od sredine junija pa se bodo države članice lahko povezale v sistem. Članice morajo zagotoviti, da bodo njihovi nacionalni zdravstveni sistemi vsebovali informacije o zdravstvenem statusu svojih državljanov, je glede uvajanja covidnega potrdila na novinarski konferenci po končanem zasedanju povedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. "Državljani bodo lahko uporabljali vzajemno priznano potrdilo, kjer koli v EU-ju bodo potovali," je ob tem pojasnila.
EU bo do konca leta doniral sto milijonov odmerkov cepiva
Pozvali so tudi k okrepitvi prizadevanj za zagotovitev pravičnega dostopa do cepiv proti covidu-19 na svetovni ravni in pri tem podprli vodilno vlogo mednarodne pobude za pravično razdelitev cepiv Covax. EU in članice so se zavezali, da bodo pospešili delitev cepiv v podporo revnejšim državam, pri čemer naj bi do konca leta prispevali vsaj sto milijonov odmerkov.
Evropska komisija je medtem naznanila, da naj bi do konca tedna skoraj polovica odraslih oz. 170 milijonov ljudi v Uniji prejelo vsaj en odmerek cepiva. V Unijo bo do konca tedna dobavljenih novih 300 milijonov odmerkov cepiva, v juniju pa še dodatnih 400 milijonov odmerkov.
S tem bo EU po besedah predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen dosegel nov mejnik pri cepljenju evropskih državljanov. Cilj je doseči 70-odstotno precepljenost odraslih do julija.
Brez velikopoteznih podnebnih sklepov
Voditelji so znova potrdili cilje glede zmanjšanja izpustov za najmanj 55 odstotkov do leta 2030, ki so bili dogovorjeni že na decembrskem vrhu. Evropski komisiji so tudi predstavili dodatne smernice in jo pozvali, naj čim prej pripravi podnebni zakonodajni sveženj, znan pod imenom Pripravljeni na 55, za doseganje teh ciljev.
Sklepi, ki se nanašajo na podnebne cilje, so sicer dokaj skopi. V njih ni prvotno predvidene omembe ohranitve nacionalnih ciljev v skladu z uredbo o delitvi bremen pri zmanjšanju izpustov.
Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je na novinarski konferenci priznal, da gre pri vprašanju podnebnih ciljev za zelo kompleksno razpravo, in ob tem poudaril, da je treba upoštevati presojo vpliva za posamezne države članice.
Janša po koncu vrha ni podal izjave
Predsedniki držav in vlad EU-ja, med njimi tudi premier Janez Janša, so se v Bruslju udeležili dvodnevnega izrednega zasedanja Evropskega sveta, ki se je danes končalo. Drugi dan zasedanja je bila ob pandemiji na dnevnem redu tudi razprava o podnebnih ciljih Unije.
Janša po koncu vrha izjave za slovenske novinarje ni dal, prav tako tudi ni bilo posredovano sporočilo za javnost v povezavi z zasedanjem. Kot je za STA pojasnil uradni govorec na stalnem predstavništvu Slovenije v Bruslju, sprejeti sklepi Evropskega sveta odražajo tudi stališče Slovenije.
To je bilo prvo fizično srečanje voditeljev članic EU-ja v Bruslju po rednem vrhu decembra lani. Zaradi slabših epidemioloških razmer so namreč zasedanja v preteklih mesecih potekala virtualno.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje