Več kot 5.000 ljudi je lani umrlo na poti čez Sredozemsko morje, je v uvodnem nagovoru izpostavil predsednik Evropskega sveta Donald Tusk in obsodil grozljivo prodajo mladih Afričanov. Države na zasedanju je opozoril, da ne smejo zapasti v medsebojno obtoževanje. Tusk s predsednikom Gvineje in AU-ja Alphom Condejem vodi srečanje v Abidjanu.

"Tega ne smemo dovoliti. Kot tudi ne smeti dovoliti govora, ki postavlja Afriko in Evropo drugo proti drugi. Zdaj potrebujemo skupne rešitve in močnejše sodelovanje za reševanje življenj, zaščito ljudi in to, da jim omogočimo dostojno življenje. Naša skupna dolžnost je, da okrepimo boj proti brezvestnim zločincem in jih pripeljemo pred roko pravice," je v zvezi s prodajo afriških moških vrh nagovoril Tusk.

Tudi drugi voditelji se niso izognili temi prodaje ljudi za sužnje. Gostitelj vrha, predsednik Slonokoščene obale Alassane Ouattara, je govoril o "najslabših urah človeške zgodovine" in terjal sprejetje "vseh nujnih ukrepov za končanje prakse, ki sodi v neko drugo dobo".

Tudi nemška kanclerka Angela Merkel je dejala, da je grozljivo prodajo libijskih prebežnikov treba preprečiti. Predsednik Nigerije Muhammadu Buhari je zatrdil, da bo domov pripeljal vse nigerijske prebežnike, ujete v Libiji in drugih delih sveta. Več afriških voditeljev, med drugim tudi predsednik Gane Nana Akufo-Addo, je ubralo zelo ostre tone do Libije.

AU, EU in ZN skupaj nad trpljenje prebežnikov
Ob robu vrha so se medtem sestali generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, predsednik komisije AU-ja Moussa Faki Mahamat ter v imenu EU-ja predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in visoka zunanjepolitična predstavnica Federica Mogherini. Govorili so o konkretnih korakih, s katerimi bi skupaj ukrepali proti trpljenju prebežnikov, ki so žrtve kriminalnih združb, še posebej v Libiji.

Kot so sporočili v skupni izjavi, so sklenili vzpostaviti skupno delovno skupino EU-ja, AU-ja in ZN-a, katere namen bodo reševanje in zaščita življenj prebežnikov na njihovi poti, še posebej v Libiji, pospeševanje prostovoljnih vrnitev v države izvora in preselitev tistih, ki potrebujejo mednarodno zaščito.

Skupina bo okrepila delo, ki so ga že dosegle države izvora in Mednarodna organizacija za migracije (IOM) s financiranjem EU-ja in po zaslugi katerega se je letos v svoje države prostovoljno vrnilo 13.000 ljudi. Obenem bo svoje delo tesno usklajevala z libijskimi oblastmi, okrepila pregon tihotapskih in kriminalnih združb ter prispevala k razvoju in stabilnosti držav izvora in prehajanja.

Gospodarske vezi v ozadju
Pomemben fokus dvodnevnega vrha v Abidjanu je sicer namenjen ustvarjanju boljših izobraževalnih in gospodarskih priložnosti za hitro rastočo afriško prebivalstvo. "Vlaganje v mlade za vzdržno prihodnost", kot se glasi geslo vrha, je pomembno za 60 odstotkov Afričanov, mlajših od 25 let, kot tudi za EU, ki ne želi, da bi obupani Afričani množično odhajali s trebuhom za kruhom na staro celino. Demografski izziv je ogromen, saj naj bi se prebivalstvo Afrike do leta 2050 podvojilo na okoli 2,4 milijarde.

Evropa je največja trgovinska partnerica Afrike in največja tuja vlagateljica - leta 2015 so podjetja iz EU-ja v Afriko vložila 32 milijard evrov, kar je približno tretjina vseh neposrednih tujih naložb. EU in njene članice so največje donatorice razvojne pomoči - lani so zagotovile 21 milijard evrov. Evropski sklad za trajnostni razvoj naj bi spodbudil za 44 milijard evrov naložb. Poleg tega je po afriški celini nameščenih sedem civilnih in vojaških misij ter operacij EU-ja.

Deset let skupne strategije
V Bruslju poudarjajo, da je to leto odločilno za odnose med EU-jem in Afriko, saj mineva deset let od sprejetja skupne strategije, ko je treba prevetriti strateške prioritete glede gospodarskega sodelovanja, varnosti in migracij. Tusk je poudaril, da so se v minulih desetih letih veliko naučili, in obenem pozval k "resničnemu zavezništvu" med celinama za skupno spopadanje z izzivi in izkoriščanje priložnosti.