"Mislim, da je v našem skupnem geostrateškem interesu, da se Zahodni Balkan čim bolj približa Evropski uniji," je dejala von der Leynova.

Srečanje je bilo namenjeno predvsem pripravam na izredni vrh Evropske unije in zahodnobalkanskih držav, ki bo na začetku maja v Zagrebu.

Srečanja, na katero je povabil predsednik Evropskega sveta Charles Michel, se je udeležilo šest voditeljev, in sicer Albanije, BiH-a, Črne gore, Kosova, Severne Makedonije in Srbije, na njem pa sta sodelovala še visoki zunanjepolitični predstavnik Unije Josep Borrell in predsedujoči Evropske unije hrvaški premier Andrej Plenkovič. Po srečanju so bili voditelji balkanskih držav v veliki meri zadovoljni, ker menijo, da Evropska unija resno misli z nadaljevanjem širitvenega procesa.

Sestanek je potekal po tistem, ko je Evropska komisija objavila predlog nove metodologije širitvenega procesa. Predlog predvideva strožjo metodologijo pristopnih pogajanj in reverzibilnost procesa, kar je bil pogoj Francije za začetek pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo.

Za Albanijo in S. Makedonijo začetek pristopnih pogajanj še pred majem?
Kot je dejala predsednica Evropske komisije, želi Evropska komisija razjasniti pot za pristopna pogajanja s Severno Makedonijo in Albanijo – če je le mogoče, pred vrhom EU in Zahodnega Balkana, predvidenim na začetku maja. Evropska komisija predlaga novo metodologijo pristopnih pogajanj, da bi ustvarila novo zaupanje na obeh straneh, je poudarila.

Kot je za Radio Slovenija poročal dopisnik iz Bruslja Igor Jurič, bo nova širitvena metodologija nekoliko zaostrila pogajanja, ker bo kandidatka ob neizpolnjevanju obvez lahko spet padla na nižjo stopnjo pogajanj, a so udeleženci sestanka poudarjali predvsem to, da je Unija z njo pokazala, da se širitve loteva z novo energijo.