Francoski kmetje so po več kot dveh tednih javnega izražanja nezadovoljstva z domačo in evropsko kmetijsko politiko v ponedeljek še okrepili proteste s traktorji. Da bi jih pomirila, jim je vlada v četrtek obljubila večjo zaščito, vključno z boljšim nadzorom uvoza in dodatno pomočjo.

"Povsod v Evropi se postavlja isto vprašanje: kako naj še naprej proizvajamo več, a bolje? Kako se lahko še naprej spopadamo s podnebnimi spremembami? Kako se lahko izognemo nepošteni konkurenci tujih držav?" se je spraševal francoski premier Gabriel Attal med napovedjo ukrepov.

Poleg finančnih spodbud za živinorejce v znesku 150 milijonov evrov na leto je omenil tudi uvedbo prepovedi uvoza hrane, obdelane s pesticidom tiakloprid, katerega uporaba je v Franciji že nekaj let prepovedana. Obljubil je tudi jasno definicijo laboratorijsko pridelanega mesa na ravni EU-ja, kjer gre za tehnologijo, ki je še vedno v povojih.

Finančni minister Bruno Le Maire pa je zagotovil, da bodo morale večje živilske trgovine v državi izpolnjevati zahteve glede zagotavljanja poštenih cen kmetijskih pridelkov.

V odgovor na niz vladnih obljub je Arnaud Rousseau iz glavnega francoskega sindikata kmetov FNSEA dejal, da je "čas, da gremo domov" in odpravimo zapore.. Enako je dejal Arnaud Gaillot iz sindikata mladih kmetov, oba pa sta opozorila, da se bodo protesti nadaljevali v drugačni obliki in da se bodo vrnili na ulice, če vlada ne bo izpolnila svojih obljub.

Proteste so najprej na začetku leta začeli nemški kmetje, nato pa so se razširili tudi v druge evropske države, poleg Francije še v Belgijo, Portugalsko, Španijo, Romunijo, Grčijo in Poljsko, kjer so kmetje protestirali že prej zaradi uvoza ukrajinskega žita. Glavni očitki evropskih kmetov so pravila za zeleni prehod, visoki davki, naraščajoči stroški in nelojalna konkurenca iz tujine.

Skupino 79 kmetov, ki so v sredo vdrli v živilsko veletržnico Rungis južno od Pariza, ki velja za osrednje vozlišče za distribucijo hrane za 12 milijonov prebivalcev prestolnice, so medtem izpustili iz pripora. Dostop do tržnice je danes zgodaj zjutraj še vedno nadzoroval konvoj policijskih vozil, kar je upočasnilo bližnji promet.

Okoli 200 traktorjev je onemogočilo dostop do 50 supermarketov v departmaju Haute-Loire v južni Franciji, so sporočili iz lokalnega sindikata in kritizirali "neprimerno vedenje trgovcev na drobno, ki izvajajo močan pritisk na kmete z zadušljivimi maržami".

Belgijski kmetje ohromili Bruselj

Protesti so zaznamovali tudi izredni vrh Evropske unije v Bruslju, ki so ga zasedli belgijski kmetje in se s traktorji vozilo po ulicah belgijske prestolnice. Zgodilo se je tudi nekaj izgredov, saj so zažgali barikade in v policiste metali jajca in kamenje.

Po poročanju belgijskih medijev so protestniki s približno 1300 traktorji in kmetijskimi stroji zasedli evropsko četrt. Pri tem so se zgodili tudi manjši izgredi. Sodeč po objavah na družbenih medijih so protestniki na trgu pred Evropskim parlamentom na več mestih zažgali odpadke in lesene palete, zaradi česar se je po trgu razširil črn dim, uničili pa naj bi tudi spomenik. Poleg tega so po tleh raztresli gnoj in v policiste metali jajca, kamenje, pivovske steklenice in petarde.

Belgijski premier Alexander De Croo je v odzivu na proteste kmetov v Belgiji kot tudi drugod po Evropi dejal, da so skrbi kmetov "deloma legitimne" in da bi o tem vprašanju morali razpravljati tudi v okviru Sveta EU-ja, v katerem so zastopane države članice in ki mu v tem polletju predseduje Belgija. Kot je dejal, so se kmetje v preteklih letih zelo potrudili in se prilagodili novim standardom ter da jih je treba vključiti v razpravo.

Golob: Za uravnoteženje okoljskih zahtev z realnostjo na terenu

Slovenija si prizadeva za uravnoteženje okoljskih zahtev z realnostjo na terenu, podpira tudi predlog Bruslja za določeno odstopanje od okoljskih pravil glede neobdelane zemlje, je dejal premier Robert Golob.

Slovenija se strinja s tem, da je treba okoljske zahteve uravnotežiti z realnostjo na terenu. "To smo ne nazadnje že počeli na nacionalni ravni in verjamem, da bo to sledilo tudi na evropski," je premier ob prihodu na izredni vrh EU-ja v Bruslju odgovoril na vprašanje, ali Slovenija podpira rahljanje okoljskih standardov, da bi zadostili zahtevam kmetov.

Sorodna novica Vseh 27 držav članic je podprlo 50 milijard evrov vreden sveženj pomoči za Ukrajino

Ob tem je podprl v sredo predstavljeni predlog Evropske komisije, ki predvideva določena odstopanja od okoljskih pravil glede obdelave zemlje v okviru skupne kmetijske politike. V skladu s predlogom bi lahko bili v letu 2024 vsi kmetje izvzeti iz obveznosti, da določen del zemlje pustijo neobdelan, pri čemer pa bi bili še naprej upravičeni do finančne podpore iz skupne kmetijske politike.

Prav tako se Slovenija zavzema za to, da morajo pri uvozu hrane iz tretjih držav veljati enake okoljske zahteve kot v EU-ju. "Smo za prostotrgovinske dogovore, vendar hkrati tudi za spoštovanje okoljskih standardov, kakršni veljajo v Evropski uniji," je povedal Golob.

"Verjamemo, da je preskrba s hrano za Evropsko unijo zelo pomembna tema, strateška tema," je še dejal. Podprl je poziv francoskega predsednika Emmanuela Macrona in belgijskega premierja Alexandra De Crooja, ki sta tako kot Golob del evropske družine liberalcev, da na vrhu razpravljajo tudi o preskrbi s hrano. Pred zasedanjem so poziv, naj v Bruslju predstavi njihove zahteve, na premierja Goloba naslovile tudi slovenske kmetijske organizacije. Premier je ob prihodu na vrh dejal, da je prisluhnil pozivu.