Zaupni podatki zanimajo  tudi novinarje. Foto: EPA
Zaupni podatki zanimajo tudi novinarje. Foto: EPA
Fotografiranje čeških predstavnikov v EU-ju
Novinarji menijo, da komisija ne pozna dela novinarjev. Foto: EPA
Vohuni v evropskih institucijah

Po poročanju dopisnice RTV Slovenija Mete Dragolič so v Bruslju zaskrbljeni zaradi uhajanja zaupnih dokumentov, večina med njimi pa se nanaša na področje konkurence in trgovinskih odločitev, katerih predčasno razkritje lahko posameznim podjetjem prinese velike dobičke. Komisija ima dostop tudi do zaupnih poročil, ki obravnavajo varnostne grožnje in terorizem. Ker so med tistimi, ki si prizadevajo dobiti občutljive podatke, navedli tudi novinarje, pa je to sprožilo oster odziv med več sto stalnimi dopisniki različnih evropskih medijev.

Evropska komisija je kot večina velikih mednarodnih organizacij v zadnjem času tarča vedno večje vohunske dejavnosti, pravi zaupno pismo, ki ga je že decembra razposlal vodja varnostne službe v Evropski komisiji. Z njim naj bi predvsem zaposlene skušal spomniti, da jih pogodbe o delu zavezujejo tudi k varovanju nekaterih skrivnosti.

Pritožba bruseljskih novinarjev
Številne države, iskalci informacij, lobisti, novinarji, zasebne agencije skušajo od komisije pridobiti občutljive in zaupne informacije, je dele pisma brala komisijina tiskovna predstavnica Rampijeva. Med odkritimi primeri pa je navedla primer stažistke, člana vlade ene od članic Unije in priznanega strokovnjaka na področju informacijskih tehnologij. Ker pismo med domnevnimi vohuni navaja tudi novinarje, pa se je mednarodno združenje bruseljskih novinarjev tudi uradno pritožilo. Zatrjuje, da komisija ne razume narave novinarskega dela.

Ropar ušel iz poslopja parlamenta
Komisijina varnostna služba ne deluje kot obveščevalna služba, pri zbiranju informacij potrebnih za varovanje osebja, dokumentov in drugih dobrin sodeluje z obveščevalnimi službami držav članic, je še pojasnjevala Rampijeva. Toda v teh dneh je bilo pod vprašaj postavljeno tudi delo varnostnih služb, ki bi jih te morale opravljati. V bruseljski zgradbi Evropskega parlamenta je namreč prišlo do ropa, v katerem je zamaskirani ropar z lažno pištolo v tamkajšnji bančni enoti ukradel 50.000 evrov. Neznanec je po ropu uspel pobegniti in to čeprav se je do banke in na to iz nje moral prebiti skozi v vseh evropskih institucijah sicer običajne naprave za osebni pregled in je moral imeti tudi posebno dovolilnico za vstop v zgradbo.

M. R.

Vohuni v evropskih institucijah