"Kmetje si zaslužijo, da jim prisluhnemo," je poudarila v kontekstu protestov kmetov, ki so prišli tudi pred Evropski parlament v Strasbourgu.

Von der Leyen je napovedala nov predlog, ki bo po njenih besedah veliko bolj zrel in pripravljen na podlagi širšega dialoga.

Predlog uredbe o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev oziroma o zmanjšanju uporabe pesticidov v EU-ju do leta 2030 za polovico je Evropski parlament novembra lani zavrnil, pogajanja med državami so zastala, kritični do nje so kmetje, ki protestirajo v številnih evropskih državah, je opozorila predsednica komisije.

Pri tem je opozorila, da se kmetje, ki jih skrbi njihova prihodnost, zavedajo, da mora kmetijstvo preiti na bolj trajnostni model. Kmetje so prvi, ki občutijo posledice podnebnih sprememb, čutijo posledice vojne v Ukrajini, pestijo jih inflacija, naraščajoči stroški energentov in gnojil, a se kljub temu trudijo, da pridelajo kakovostno hrano, zato smo jim dolžni spoštovanje in zahvalo, je poudarila.

Von der Leyen je v Strasbourgu pozvala, da je treba preseči polarizirano razpravo in ustvariti zaupanje.

Spomnila je, da je komisija sprožila strateški dialog o prihodnosti kmetijstva v EU-ju, h kateremu je povabila predstavnike kmetijskega sektorja, podeželskih skupnosti, industrije semen in gnojil, pa tudi finančni sektor in potrošniške organizacije. Napovedala je tudi zmanjšanje upravnega bremena za kmete.

Von der Leyden: Od 60 do 70 odstotkov tal v slabem stanju

"Evropa ima najbolj zdravo in najkakovostnejšo hrano na svetu, za to se je treba zahvaliti kmetom, ki imajo v tem sistemu osrednjo vlogo," je dejala. Evropsko kmetijstvo mora preiti na bolj trajnosten model, ki bo do okolja prijaznejši in manj škodljiv za kakovost tal. Pri tem je opozorila, da je od 60 do 70 odstotkov tal v Evropi trenutno v slabem stanju, te trende pa je mogoče obrniti.

Na pomen podpore kmetom in kmetijskemu sektorju je opozoril tudi predsednik Evropskega sveta Charles Michel. "Kmetje so ključni za prehransko varnost, za podnebni prehod, zaslužijo si spoštovanje za delo, ki ga opravijo za nas," je poudaril. Pri tem je opozoril, da je treba zmanjšati birokracijo, ki jih duši.

"Kmetje v številnih evropskih državah so jezni, skrbi jih za prihodnost, naša odgovornost je, da jih poslušamo in slišimo ter razmislimo, kako ponuditi prepričljive odgovore," je poudaril Michel.

Tudi predstavniki političnih skupin v parlamentu so opozorili na težave kmetov ter poudarili pomen kmetijskega sektorja in skupne kmetijske politike. Vodja največje politične skupine v parlamentu EPP Manfred Weber je pozdravil napoved von der Leyen o umiku uredbe o pesticidih. Opozoril pa je, da so se protesti kmetov začeli že pred devetimi meseci, in poudaril, da se "dobra politika začne s poslušanjem".

Kmetijstvo bo imelo prihodnost, če bomo sodelovali pri zagotavljanju te prihodnosti, nesprejemljivo pa je uporabljati to temo v predvolilne namene, je opozorila vodja politične skupine Socialistov in demokratov (S&D) Iratxe García Pérez.

Valerie Hayer, nova vodja politične skupine liberalcev (Renew), pa je poudarila, da so kmetje vodilni pri zelenem prehodu, naloga politike pa je, da si za to prizadeva skupaj z njimi.

Slovenija za individualno obravnavo uporabe pesticidov

Slovenija se bo na ravni EU-ja zavzemala za individualno obravnavo uporabe pesticidov, je današnjo napoved predsednice Evropske komisije pospremila ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić. Kot je poudarila, je treba pred sprejetjem uredbe poznati alternative za zaščito pridelkov.

"Slovenija se je zavzemala za vsaj nekakšno omilitev uredbe, obenem smo pa vedno opozarjali, da so tudi kmetje in kmetijske organizacije naklonjeni zmanjšanju uporabe fitofarmacevtskih sredstev, vendar na način, da se prilagodijo državam članicam," je dejala Čalušić.

Kot je pojasnila, je v Sloveniji veliko specifike, saj so kmetijske površine razdrobljene, zaradi česar pravila uredbe ne morejo veljati enako za vse. "Zato bomo predlagali, da se individualno po državah naredi popis problematike, s katero se soočamo. Absolutno pa si bomo prizadevali, da bomo pred ponovnim sprejemanjem kakršne koli uredbe poznali alternative, s katerimi lahko kmetje zaščitijo svoj pridelek," je bila jasna Čalušić.

Von der Leyen je ob napovedi umika predloga uredbe o pesticidih opozorila, da je ta postala simbol polarizacije. "Kmetje si zaslužijo, da jim prisluhnemo," je poudarila v luči protestov kmetov, ki so danes prišli tudi pred Evropski parlament v Strasbourgu.

Ob tem je opozorila, da ta tema ostaja, ter napovedala nov predlog, ki bo po njenih besedah veliko bolj zrel in pripravljen na podlagi širšega dialoga.

Napoved von der Leyen je pozdravil tudi evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) in jo označil kot razumno, pravilno in edino možno. "Izjemno me veseli, da je, čeprav pozno, in šele ko so evropski kmetje preplavili evropska mesta, prevladal zdrav razum tudi v Evropski komisiji. Upam, da ta ne bo več prihajala pred kmete z nerealnimi, nestrokovnimi in škodljivimi zeleno-ideološkimi ukrepi, ki bodo ogrožali evropsko kmetijsko in prehransko varnost," je, kot so sporočili iz njegove pisarne, dejal.

Kot je dodal, upa, da bo Bruselj razumel, da kmetijska politika ostaja ena temeljnih evropskih politik in da se ukrepe za kmetijstvo sprejema le in izključno v dialogu s kmeti.

Predlog uredbe o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev oziroma o zmanjšanju uporabe pesticidov v EU do leta 2030 za polovico je Evropski parlament novembra lani zavrnil, pogajanja med državami so zastala, kritični do nje so kmetje, ki protestirajo v številnih evropskih državah, je še opozorila predsednica komisije.