Izhodiščna točka za določitev evropskega pristopa do Kitajske je po besedah predsednice Komisije jasna opredelitev tveganj in priložnosti, ki jih prinašajo odnosi s Kitajsko. To med drugim pomeni priznanje, da je Kitajska v zadnjih letih zaostrila svojo strateško držo, je dejala. Pri tem je poudarila kazanje vojaške moči v Južnokitajskem in Vzhodnokitajskem morju, pa tudi vprašanje Tajvana.

"EU že dolgo zagovarja politiko 'ene Kitajske'. Ves čas pozivamo k miru in stabilnosti v Tajvanski ožini in ostro nasprotujemo kakršnim koli enostranskim spremembam statusa quo, še posebej z uporabo sile," je poudarila von der Leyen.

Med tveganji, ki jih predstavlja kitajska politika, je omenila še zaostrovanje na področju trgovinske politike. Evropski pristop do Kitajske mora biti po njenem mnenju prilagojen "našim zahtevam na področjih gospodarstva in nacionalne varnosti". Pristop mora biti takšen, da se bo lahko EU poenotil za njim in da ga bodo razumeli Evropa, svet, pa tudi Kitajska.
Zato sta skupaj s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom na začetku meseca obiskala Peking, je pojasnila. Jasno komuniciranje je namreč ključno za zmanjšanje tveganj prek diplomacije.

Osrednji del strategije pa mora biti zmanjšanje tveganj na gospodarskem področju, je poudarila predsednica Komisije. Pri tem je treba zagotoviti, da bosta evropsko gospodarstvo in industrija odpornejša in bolj konkurenčna.

Poleg tega mora biti EU odločnejši pri uporabi orodij za preprečevanje nepravičnih trgovinskih praks, razviti pa mora tudi dodatna orodja za določene kritične sektorje. Zadnje ključno načelo za zmanjšanje gospodarskih tveganj pa je sodelovanje s partnerji, je dodala von der Leyen.

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell, ki je spregovoril kot predsedujoči Svetu EU za zunanje zadeve, je ključne točke strategije povzel v štirih besedah, to so vrednote, ekonomska varnost, Tajvan in Ukrajina. Glede Tajvana je poudaril, da je ohranitev statusa quo ključna za zagotavljanje miru.

Macron meni, da se Evropa ne bi smela vplesti v spor glede Tajvana

V razpravi po nagovoru predsednice Komisije se je med evroposlanci razvnela polemika glede nedavnih izjav Macrona, ki je po obisku na Kitajskem dejal, da bi morala Evropa zmanjšati odvisnost od ZDA in se ne bi smela vplesti v spor glede Tajvana.

Med najbolj kritičnimi je bil vodja največje politične skupine v parlamentu Evropske ljudske stranke (EPP) Manfred Weber. Macronu je očital, da je s svojimi izjavami škodoval evropski enotnosti.

Vodja politične skupine liberalcev (Renew) Stephane Sejourne je medtem branil Macrona, čigar stranka je del Renewa, in EPP-ju očital, da so vlade iz njegovih vrst v preteklosti okrepile odvisnost od Kitajske.

Da kritizira vse evropske voditelje po vrsti, ne pa tudi voditeljev skrajne desnice, pa je Webru očitala vodja politične skupine socialistov in demokratov (S&D) Iratxe Garcia Perez. Zavzela se je za okrepitev strateške avtonomije EU-ja.

Do Macrona sta bila sicer kritična tudi predstavnik skrajno desne politične skupine Identiteta in demokracija (ID) Marco Zanni, ki se je zavzel za sodelovanje z zahodnimi zavezniki, in francoska evroposlanka Manon Aubry iz vrst Levice.

Evroposlanec Philippe Lamberts je v imenu Zelenih izrekel podporo predsednici Komisije pri njenem cilju, da bi Evropa postala spoštovanja vreden geopolitični akter. Geert Bourgeois iz vrst Evropskih konservativcev in reformistov (ECR) pa je pozval k enotnosti v politiki do Kitajske.