"Čaka nas še veliko dela, zaznati moramo napredek zlasti glede sprejetih zakonov o temeljih pristopa k EU-ju, torej o demokraciji in pravni državi," je von der Leyen povedala na novinarski konferenci.

Potem ko je državni parlament BiH-a septembra lani sprejel več zakonov, ki jih je zahteval Bruselj, je EU decembra preučil, ali naj začne skupne pristopne pogovore z BiH-om, Ukrajino in Moldavijo.

Toda voditelji EU-ja so se odločili, da bodo pogovore z Bosno in Hercegovino, ki jo zaznamujejo etnično rivalstvo in grožnje z odcepitvijo, nadaljevali, ko bo dosegla potrebno stopnjo skladnosti z merili za članstvo, kar naj bi preverili marca.

Glavna tema pogovorov so bili predvsem nadaljnji koraki na področju vladavine prava in demokracije. BiH mora uresničiti 14 prednostnih nalog, ki jih je določila komisija leta 2019 in se osredinjajo na demokracijo in delovanje države, pravno državo, temeljne pravice in reformo javne uprave.

Svet ministrov BiH-a je doslej pripravil 13 predlogov zakonov, je povedala predsedujoča svetu Borjana Krišto. Šest jih je parlament BiH-a sprejel, v postopku sprejemanja pa so tudi nekateri drugi zakoni.

Krišto trdno verjame, da bo na podlagi uresničenih reform do marca določen datum začetka pristopnih pogajanj.

Pojasnila je, da je vlada v BiH-u z dialogom, kompromisi in razumevanjem dosegla pomemben napredek pri izvajanju reform. Po njenih besedah bodo kmalu sprejeli tudi več drugih zakonov, vključno s spremembami volilne zakonodaje.

Vlada od EU-ja pričakuje, je dodala Krišto, da bo še naprej spodbujala dialog, a se morajo izogniti posredovanjem mednarodne skupnosti.

Pred Bosno in Hercegovino zahtevna naloga

"Pristop k EU-ju je in vedno bo proces, ki temelji na dosežkih," je dejal nizozemski premier Rutte. "Preden bo Bosna in Hercegovina dosegla potrebno skladnost, bo treba opraviti še veliko dela."

Nizozemska in Nemčija sta bili dve državi EU-ja, ki sta najbolj nasprotovali temu, da bi EU začel pristopne pogovore z BiH-om, preden bi ta izpolnil zahtevana merila.

Hrvaški premier Andrej Plenković je dejal, da je namen obiska spodbuditi parlament BiH-a, da do marca sprejme še nesprejete ključne zakone – o boju proti pranju denarja in navzkrižju interesov ter o sodiščih.

Von der Leyen je dejala, da je bila BiH-u tako kot drugim državam Zahodnega Balkana v okviru načrta EU-ja za rast ponujena vključitev v evropski enotni trg, ki bi lahko državi zagotovila milijardo evrov in povečala njeno gospodarsko proizvodnjo za 10 odstotkov. Dostop do sredstev je vezan na izvajanje gospodarskih reform.

Bosna in Hercegovina je prošnjo za članstvo v EU vložila februarja 2016 in status kandidatke za članstvo dobila decembra 2022. Za čimprejšnji začetek pristopnih pogajanj z BiH-om si močno prizadeva tudi Slovenija.