Sorodna novica Nataša Pirc Musar: Pri cepilnih potnih listih vidim več težav kot koristi

Cilj predloga je uvedba skupnega dokazila na ravni Unije o tem, da je neka oseba ali bila cepljena, ali je covid-19 prebolela, ali pa je bila – če cepljenja za zdaj ni mogla opraviti – na testiranju negativna. Dokazilo mora spoštovati pravila glede varnosti ter zasebnosti in zaščite osebnih podatkov.

V ločenem tvitu je von der Leynova še pojasnila, da bi moral zeleni potni list predvsem "olajšati življenja Evropejcev" in jim "postopoma omogočiti varno gibanje v Evropski uniji ali tujini – zaradi dela ali turizma".

Predsednica komisije je o napovedanih cepilnih potnih listih spregovorila tudi pred evropskimi poslanci iz vrst nemških krščanskih demokratov (CDU). Povedala je, da želijo v Bruslju v prihodnjih nekaj mesecih zagotoviti tehnične predpostavke oziroma rešitve za tovrstno potrdilo o cepljenju, in obenem poudarila, da bo lahko zeleni potni list uspešen le ob konkretni podpori vseh držav članic, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Central 5 podpira idejo digitalnih zelenih potnih listov

Zunanji ministri Slovenije, Avstrije, Madžarske, Slovaške in Češke so danes na srečanju skupine Central 5 na Brdu pri Kranju izrazili podporo ideji, pri čemer so se strinjali, da je treba počakati na predlog Bruslja.

"Morali bi izkoristiti to možnost digitalizacije in vzpostavitve vstopnice v normalno življenje v poletnem času," je ocenil avstrijski zunanji minister Alexander Schallenberg.

Turistične države bolj naklonjene cepilnim potnim listom

Vprašanje skupnih potrdil o cepljenju proti okužbi z novim koronavirusom, ki bi se uporabljala za nezdravstvene namene in omogočila odpiranje družb, je razdelilo države članice EU-ja, a podpora se jim vendarle vztrajno krepi. Turistično razvite države, kot je Grčija, želijo, da bi potrdilo olajšalo potovanja in s tem znova spodbudilo turizem. Nekatere druge države, med katerimi naj bi bili Nemčija in Francija, svarijo pred hitenjem in diskriminacijo.

V Evropski komisiji medtem že ves čas poudarjajo, da je treba potrdilo o cepljenju najprej doreči z zdravstvenega vidika, z razpravo o drugih vidikih pa je treba počakati, saj manjka še nekaj ključnih informacij, kot na primer ni še jasno, ali cepljena oseba prenaša virus. Opozarjajo tudi, da je treba najprej cepiti več ljudi.

Voditelji držav članic so se na vrhu prejšnji teden strinjali, da naj bi bil tehnični del priprav na omenjeni potni list končan v naslednjih treh mesecih. Cilj je vzpostaviti dokaz o cepljenju na ravni Unije, ki ga ne bo mogoče ponarediti.

Lahko bi šlo za berljiv dokument s QR-kodo, ki bi ga lahko oseba imela vedno pri sebi – natisnjenega na papirju ali shranjenega v pametnem telefonu, podobno kot letalsko ali železniško vozovnico. Pogoj za to je ustrezna združljivost oziroma povezanost nacionalnih sistemov vseh 27 držav članic.

Ministri za turizem iskali rešitve za prehajanje meja

Ministri članic Unije, pristojni za turizem, med njimi slovenski Zdravko Počivalšek, so se na virtualnem neuradnem srečanju strinjali, da je pomembno zagotoviti čim bolj enostavno in predvidljivo prehajanje meja.

Državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Simon Zajc je po srečanju sporočil, da je razprava potekala v iskanju skupnih rešitev za ponovno vzpostavitev čezmejnih potovalnih tokov in zagon turistične gospodarske dejavnosti. "Večina evropskih destinacij je namreč odvisna od tujskega turizma, ki ga domači turizem ne more zadovoljivo nadomestiti, podobno kot je to tudi v Sloveniji," je dejal Zajc.

Med državami je še veliko prostora za poenotenje – vsaka država ima namreč na mejah tako glede testov kot karantene nekoliko drugačne zahteve, za turizem pa je pomembno, da so prehodi meja čim bolj poenoteni. "Pristopi in pravila držav članic glede prehodov notranjih meja EU-ja so namreč zelo različni, predvsem kar se tiče obveznosti karantene in testiranj. To povzroča ovire, zmedo in nepredvidljivost potovanj ter predvsem nezadovoljstvo potrošnikov," je besede ministra Počivalška povzel Zajc.

Počivalšek: Treba je zagotoviti koordinacijo potrdil o cepljenju

Tako je Počivalšek poudaril, da bi bilo treba zagotoviti koordinacijo glede potrdil o cepljenju in harmonizirane postopke v zvezi s hitrimi antigenskimi testi, razviti vsaj minimalne skupne standarde oz. smernice za preprečevanje širjenja pandemije za izvajalce turističnih in potovalnih dejavnosti, zagotoviti predvidljive režime prehajanja meja, uporabiti vsa razpoložljiva orodja za blažitev tveganj, npr. potrdila o prebolelosti, cepljenju in testiranju, ter uvesti izobraževalna orodja za zaposlene v turizmu.

Minister je v razpravi poudaril, da so za kratkoročno okrevanje potrebna predvsem zadostna likvidnostna sredstva, da bodo podjetja krizo lahko preživela, za dolgoročno obnovo in odpornost pa da je treba zagotoviti večje sinergije nacionalnih programov za okrevanje s prihodnjim večletnim finančnim okvirom. Predvsem je treba malim in srednje velikim podjetjem zagotoviti dostop do različnih virov financiranja.

Za okrevanje srednj- in dolgoročno se bo po Počivalškovem mnenju treba spopasti z izzivi digitalizacije in trajnostnega razvoja. Pri tem je minister poudaril spodbujanje zelenega in digitalnega prehoda, spodbujanje inovativnih informacij podjetij in uveljavljanja novih poslovnih modelov ter promocijo razvoja ustreznih spretnosti in znanj zaposlenih v turizmu.

Dodal je, da bodo pomembni tudi sodelovanje in skupna prizadevanja za pripravo agende evropskega turizma za obdobje 2020–2050. Minister je tudi poudaril, da turizem ostaja ena od prioritet slovenskega predsedovanja Svetu EU-ja v drugi polovici letošnjega leta.

Zajc naklonjen digitalnemu potnemu listu

"Za nas je pomembno, in tudi splošna razprava vseh ministrov je tekla v tej smeri, da je pomembno zagotoviti čim bolj preprosto in čim bolj predvidljivo prehajanje meja. Če bo takšna digitalna knjižica k temu pripomogla, bo to seveda zelo dobra stvar, če to seveda ne povzroči kakšne diskriminacije," je medtem o predlogu zelenega digitalnega potnega lista dejal Zajc.